3

Spol, literatura in kulturni spomin v post-jugoslovanskem prostoru

Zbornik - izide v sezoni jesen/zima 2009

Znotraj etno-nacionalne politike spomina, kateri smo (bili) v
(po)vojnem območju nekdanje Jugoslavije priča, igrata literatura in še
posebej literarni kanon osrednjo vlogo. Zato izključitev žensk iz
kanona pomeni tudi brisanje njihovega emanicpacijskega ustvarjalnega in
javnega delovanja tako iz same politike spomina, kakor tudi iz samih
etno-nacionalnih kultur. Da bi se raziskal ta izbrisani spomin in
ustvarjalnost pisateljic onkraj etno-liluputanskih mej, so nujni novi
pristopi h književnosti in k literarni teoriji ter h kritiki izpod
prstov žensk. Ti novi in na novo odkriti načini sprožajo novi val
emancipacijske politike ženskega avtorstva in posegajo v povezovalno
kulturo branja in prevajanja v postjugoslovanskem kontekstu. Zbornik Spol, literatura in kulturni spomin v postjugoslovanskem prostoru,
ki je nastajal zadnji dveh leti na podlagi istoimenskega simpozija v
okviru 12. festivala Mesta žensk, je rezultat takšnega povezovalnega
posega. Pisateljice, teoretičarke in avtorice zbornika so na osnovi
lastnih ustvarjalnih in kritičnih praks (re)aktualizirale izhodišča in
vprašanja tako imenovane 'ženske pisave' ter  strategije
zoperstavljanja dominantnim modelom literarne kanonizacije, opredeljene
z etno-nacionalnimi politikami in veljavnimi patriarhalnimi kulturnimi
modeli v literarni teoriji, kritiki in produkciji. V svojih avtorskih
prispevkih se tako spoprijemajo z dominantno politiko družbeno in
kulturno pogojenih spolnih identitet v postjugoslovanjski literarni
produkciji kakor tudi z modeli literarne kritike. V središče
postavljajo (re)produkcijo literarnega diskurza preko nacionalnih in
teritorialnih meja in posebej  (po)vojno 'žensko pisavo', ki kliče k
drugačni literarni zgodovini in ustvarjanju novega literarnega
kulturnega prostora. Prispevki ne ponujajo le iztočnice za
depatriarhalizacijo in deetnifikacijo literarnega kanona in kulturnega
spomina, temveč tudi za nadaljnjo literarno produkcijo in ustvarjanje
novih interdisciplinarnih znanj, ki  se napajajo iz neudomačenih
ženskih diskurzov kot novih praks govora, pisanja, znanja ter
nenazadnje življenja.

K zborniku, ki sta ga zasnovali in uredili literarni in feministični teoretičarki ter publicistki Katja Kobolt in Jelena Petrović v sodelovanju z urednico revije Borec in prevajalko Tanjo Velagić so avtorska besedila prispevali tudi: pesnica Maruša Krese, antropologinja Svetlana Slapšak, etnologinja Renata Jambrešić Kirin, pisateljica in pesnica Šejla Šehbović, literarna komparatiska Ajla Demiragić, literarni in kulturni teoretik Damir Arsenijević, pesnica in literarna teoretičarka Dubravka Đurić, antorpologinja Lada Stevanović ter pisateljica, prevajalka in publicistka Suzana Tratnik.

Zbornik je nastal v sodelovanju društva Mesto žensk in društva za proučevanje zgodovine, antropologije in literature ZAK.