O skrbi (4. panel)

Isabel Carvalho 
Magdalena Buchczyk
Jasmina Husanović
Sascia Bailer

Na četrtem panelu bomo raziskali_e različne perspektive in poglede na pomen skrbi in zaskrbljenosti. Umetnica Isabel Carvalho bo poudarila vlogo skupnosti kot prostora za integracijo, sprejemanje in občutek pripadnosti. Skupaj z njo bomo razmišljali_e o načinih, kako podpreti ta proces. S profesorico Jasmino Husanović bomo analizirali_e povezave med umetnostjo, akademskim okoljem in aktivizmom. Poleg tega bomo s feministično raziskovalko dr. Sascio Bailer raziskovale_e razmerje med kuratorsko skrbjo in spodbujanjem enakosti med spoli. Raziskovalka Magda Buchzyk bo s poudarkom na konkretnem primeru sredozemskega mokrišča raziskala součinkovanje praks dedovanja, spornih idej in skrbi.

Sascia Bailer: Skrb za skrbnice_ke: Feministične predloge za enakost spolov v umetnosti

Predavanje se bo poglobilo v kompleksnosti neenakosti spolov v umetnosti, pri čemer bo posebna pozornost namenja temu, kako lahko skrbniške odgovornosti še poslabšajo obstoječe razlike v sektorju. Z raziskovanjem kuratorske prakse in njenih etimoloških korenin predavanje razkriva neločljivo povezan odnos med kuratorsko skrbjo in spodbujanjem enakosti spolov. Sascie Bailer iz lastnih izkušenj  poudarja preoblikovalni potencial kuratorske skrbi pri podpori umetnikov_ic in kulturnih delavk_cev, ki se spopadajo s skrbniškimi odgovornostmi ("Skrb za skrbnike_ce"). Z vpeljavo njenega pojma "skrbne infrastrukture" bo Bailer podelila feministične predloge za kuratorsko skrb, ki vključujejo izvedljive strategije za spodbujanje pravičnejšega in bolj vključujočega umetniškega sektorja. Predavanje ponuja kritičen pregled presečišč med spolom, skrbništvom in kuratorsko prakso ter zagovarja protihegemonske korake k odpravljanju spolnih neenakosti v umetnosti.

 

Isabel Carvalho: Veliko skrbimo 

Revija Leonorana in maat extended (platforma za vsebino muzeja maat – Muzej umetnosti, arhitekture in tehnologije v Lizboni, Portugalska) sta sodelovala pri organizaciji serije pogovorov, ki so poudarjali pomen prednostne obravnave duševnega zdravja v kontekstu sodobne kulture. Razprave so se od osredotočenosti na posameznico_ka premaknile k izpostavljanju pomena skupnosti kot prostora za integracijo, sprejemanje in občutek pripadnosti. Pogovori so nadalje privedli do dialogov in večglasnih izrazov, ki so prikazovali skupne izkušnje vzajemne podpore in pozitivne soodvisnosti v kulturni in umetniški sferi. Sprva objavljeni na spletu bodo maja letos predstavljeni v tiskani različici Leonorane 7 z naslovom Veliko skrbimo – We care a lot (poimenovani po pesmi severnoameriške skupine Faith No More). V predstavitvi Veliko skrbimo umetnica Isabel Carvalho predlaga, da se vzpostavi uredniški proces, ki ga vodijo naklonjenost, radovednost in skupna načela s sodelovanjem udeleženk_cev iz različnih ozadij, vključno s kvir aktivizmom, zagovorništvom za varno uživanje drog, filozofijo, kuratorsko prakso itd. Vsi prispevki kažejo na njihovo prepričanje v moč alternativnih pristopov k institucionalni skrbi za duševno zdravje in v prednosti deljenja skupnih izkušenj.

Jasmina Husanović

V predstavitvi se bo avtorica ukvarjala s problematiko materialne oziroma afektivne infrastrukture, ki povezuje ekosocialistične in ekofeministične predstave na presečišču med kulturno produkcijo, družbenim aktivizmom in produkcijo znanja v Bosni in Hercegovini. Husanović se osredotoča na vprašanje emancipatorne politike v kontekstu upravljanja s travmo in revščino ter na politiko skrbi znotraj triade umetnost, akademski svet in aktivizem. To kompleksno problematiko postavlja v okvir razmišljanja o vezeh med časom in delom, skrbjo in vplivi, kadar pride do upiranja proti odtujenosti, privatizaciji, izčrpavanju in izkoriščanju. Da bi prikazala izzive za akterje_ke, ki jih danes zanima okoljska pravičnost v kontekstu neokolonialnih in neoliberalnih režimov, ki delujejo v Bosni in Hercegovini, Jasmina Husanović analizira ustvarjalne prakse ekofeministične platforme delovanja EKOFEM BiH. Ta zajema osrednje mobilizacije akterjev, ki povezujejo družbeno-ekološko pravičnost, kritično pedagogiko, raziskovanje participativnega delovanja (vodenega z vprašanjem »Kako sodelujemo?« in konkretiziranje »Skupnosti kot akademije«) in umetniško produkcijo za družbeno ali javno dobro. Osrednje zanimanje prispevka je infrastruktura, potrebna za politične proteste in družbene spremembe na univerzalni ravni, in kako so ta vprašanja aktivno obravnavana v bosansko-hercegovskem kontekstu.

Magdalena Buchczyk: Mokriško sorodstvo in njegova nezadovoljstva

Predstavitev raziskuje prakse dediščine kot oblike okoljskega sorodstva in sestrstva onstran ohranjanja utrdb. S pomočjo antropoloških raziskav s količino materialne kulture, pridobljene v sredozemskih mokriščih, Buchczyk preučuje tradicijo, ki je ogrožena zaradi podnebnih sprememb, zapletenih v različne zahteve po trajnosti. Rokodelci_ke, ki nabirajo rastline za izdelavo predmetov - pletene košare - se smatrajo za skrbnike_ce in vrtnarje_ke lagun. Kljub temu pa grožnja podnebnih sprememb vodi v nove okoljske politike, ki omejujejo njihov dostop do vodnih pokrajin. Programu ohranjanja Ramsarskega prostora tradicionalne izdelovalce_ke vse bolj razume kot nezakonite izčrpavalce naravnih virov, ki ščitijo laguno pred erozijo.

Članek razmišlja o pojmovanjih večvrstne narave, relacionalnosti in ustvarjanja sorodstva, ki izhajajo iz materialne prakse. V njem se avtorica sprašuje, kaj ta perspektiva lahko ponudi za razvoj novih načinov življenja in za upravljanje odnosov z okoljem. Pletenje se ne zdi le kot dediščinske dejavnosti, temveč kot praksa ustvarjanja drugačnih poti k trajnostni prihodnosti.