Biokrafija (Biokhraphia)
"Po smrti vsak opravi intervju sam s sabo, postavlja si
vprašanja in si odgovarja nanje. Zakaj ne bi zabeležila vseh vprašanj, ki sem
si jih kadarkoli želela postaviti, pa nisem mogla odgovoriti nanje." (Biokrafija)
"Rewind" - ko si želiš drugačno preteklost. "Fast
Forward" - ko sedanjost ni več prijetna. "Play" in upaj na
boljšo prihodnost.
V tej igri se lahko pojavi ponovno pisanje lastne preteklosti. V primeru
nespoštovanja pravila "Ne spuščaj se v podrobnosti, zaposli se s splošnimi
stvarmi" proces postane boleč. "Resnice" se začnejo
razgrajevati. Na njihovo mesto stopijo "fikcije". Linearnost se zlomi
in začarani krog se nikoli ne konča.
Lina Saneh (rojena 1966) in Rabih Mroué (rojen 1967) sta
življenjska partnerja. Prihajata iz Bejruta. Svojo Biokrafijo (2002)
prinašata skupaj s kratkim performansom, ki premika poglede na to, kaj bi
biografija lahko bila. Biografija, tj. viden, berljiv in dokončen arhiv
preteklosti, z jasnim začetkom in koncem, se je izkazala kot neprimerna za
beleženje individualnega (žrtvovanega) življenja v prostoru, ki mu tiransko
vladajo različne oblasti, vključno z državo, zakonom, vero in tradicijo. Zato
je bilo torej treba ustvariti nov žanr,
tako v terminologiji kot v umetnosti. Biokrafija je sestavljena iz bio (grško
'življenje'), khara (arabsko 'sranje') in phia (arabsko 'znotraj'), kar rodi
'usrano biografijo'. Naslov predstave se metaforično nanaša na krizo umetnosti, na svet medijev, na politično in
zasebno življenje v sodobem Libanonu ali, z drugimi besedami, na težave pri
definiranju (tvorjenja) arabske identi-tete. Biokrafija predstavlja tudi slovo
od preteklosti, da bi vse še enkrat lahko začelo. Tolikokrat, kolikokrat je pač
potrebno začeti še enkrat.
Glede na to da Lina in Rabih živita v državi z omejeno formalno gledališko
tradicijo, s pomočjo gledališča postavljata pod vprašaj osnovne vloge
gledališča in nastopajoče, hkrati pa ustvarjata inovativne oblike uprizarjanja.
Publika, ki je soočena s fiktivnim intervjujem in z nenavadnim pogovorom,
zlahka izgubi nadzor nad tem, kdo je kdo v trojici umetniških jazov (ona, avdio
in video) ali koga le-ti predstavljajo: morda družbeni, zasebni in umetniški
jaz, ki v igri ves čas izmenjujejo svoja "telesa". A nobeden od njih
ne more uiti političnemu - zlasti ne senci državljanske vojne.
Biokrafija je svoj vrh očitno dosegla natanko v trenutku, ko je umetnost
(videoprojekcija umetnice) zavzela mesto umetnika in bila izzvana. Umetnost se
v odgovor na "cenzorsko torturo" ustreli. A dobi še eno priložnost.
In preživi. Umetnica, soočena in obtožena z glasom "generacijskega
bankrota" (dobesednega in duhovnega), najde pot ven: s presenečenjem. Se
zavoljo umetnosti odpove svoji duši? Ali živi od umetnosti? Ali trdi, da je ona
sama umetnost? ("Igram. Igram".)
Milijana Babić
Besedilo, režija: Lina Saneh & Rabih Mroué
Scenografija: Ali Cherry
Igra: Lina Saneh
Produkcija: Ashkal Alwan, Beirut
V arabščini s slovenskimi nadnapisi.
Prevod: Mohsen Al Hady
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju z: Cankarjev dom
