Coco Fusco
Dobrodošli v vesolju kulturnih nesporazumov. “Marco Polo je
potreboval devet let, da je prišel do Kataja, H. M. Stanley pa osem mesecev, da
se je prebil v osrčje Konga. Zdaj pa potrebujete le nekaj sekund, da si ustvarite raj po lastni izbiri. Se sončite v
njegovih toplih žarkih, ne da bi se odrekli varnosti svojega doma. Izkoristite
užitek pobega, ne da bi občutili nelagodje zaradi spremembe okolja.” S temi
besedami vas Coco Fusco vabi na svoje Eksotehnične industrije, “vesolje zunaj
vseh meja, ki ste jih kdaj poznali”. Ta internetni virtualni raj je samo ena
izmed spletnih strani, na katerih lahko srečate interdisciplinarno umetnico in
pisateljico Coco Fusco, ki prebiva v New Yorku. Je ena izmed najpomembnejših in
najvplivnejših videoumetnic in ustvarjalk performansov (pa tudi spretna
teoretičarka brez dlake na jeziku in aktivna kustosinja), ki odpirajo
vprašanja, kakršna so globalizacija in medkulturna teorija in praksa. Njeno
delo je nenehen razmislek o stanjih (ženskih) teles v okoljih, ki jih prežemata
globalizacija in tehnologija. Mesto žensk jo je prosilo, naj predstavi nekaj
področij svojega razvejenega in različnega kulturnega ustvarjanja. Predlagala
je, da bi predvajali njen video Par v kletki, da bi brala iz svoje knjige
Telesa, ki niso bila naša in druga dela, ki je tik pred izidom, in da bi
nastopila z bralnim performansom svoje zadnje igre Neverjetne izginjajoče
ženske. Par v kletki dokumentira potujoči performans Guillerma Gómeza Penjã in
Coco Fusco, v katerem sta se ustvarjalca postavila na ogled v kletki in vklenjena, kot še Neodkrita
Amerindijanca z namišljenega otoka. Čeprav je bil namen ustvarjalcev ustvariti
kritični komentar na koncept odkritja, sta kmalu ugotovila, da so številni
gledalci popolnoma verjeli njuni izmišljiji in so mislili, da gledajo prava
divjaka. Video posnetek njune interakcije z občinstvom v štirih deželah
dramatično opozarja na problem medkulturnih nesporazumov, ki jih je polno naše
življenje.
Njune izkušnje se prepletajo z arhivskimi posnetki
etnografskih raziskav, kar družbenemu eksperimentu
obeh umetnikov daje zgodovinsko razsežnost. Par v kletki je eksplozivna
mešanica komične fikcije in prodornega razmisleka o tem, ali je moralno
obravnavati ljudi kot eksotične kuriozitete.
V knjigi Telesa, ki niso bila naša
in druga dela Coco Fusco raziskuje razna vprašanja, med drugim tudi spolni
turizem na Kubi, ki je kot barometer tega, koliko je ta otoška država del
svetovnega gospodarstva, pa teoretski razmislek Frantza Fanona o črnskosti v
velemestih in odzive skupine net.activist na vpliv proste trgovine na mehiško
prebivalstvo. Knjiga vključuje tudi njen kritični razmislek o kiberfeministični
teoriji in vlogi delavcev maquiladora v svetovni informacijski mreži. Avtorica
dinamiko kulturnega zlitja obravnava iz različnih zornih kotov. Njene satire,
komentarji in sociološke raziskave vztrajno spodbujajo razmislek o tem,
kako močno globalizacijske sile vplivajo na umetniško ustvarjanje. Njeni eseji,
intervjuji, besedila za performanse in fotonovele, ki bodo objavljeni skupaj s
kritičnimi eseji Jeana Fisherja in Caroline Vercoe o teoretskem in umetniškem
delu Coco Fusco, popeljejo bralce na sprehod po sodobni transkulturni
pokrajini.
Neverjetne izginjajoče ženske, multimedijski gledališki projekt,
zasnovan kot delo v nastajanju, govori o umetnosti, seksu in smrti na
ameriško-mehiški meji. Je rezultat triletnega raziskovanja položaja podrejenih
delavk v svetovnem gospodarstvu in nepovedanih medkulturnih zgodb iz zgodovine
ameriškega performansa.
Predstava je postavljena v leto 1998, v muzejsko dioramo
tik pred otvoritvijo prelomne retrospektivne razstave. V njej nastopajo trije “živi” liki (enega izmed teh igra tudi
Coco Fusco), ki predstavljajo tri izgnanke latinskoameriškega rodu, ki delajo
kot kustosinje v muzeju. Igralke stopajo v odnose z “virtualnimi” osebami z
videoprojekcij (kuratorji in docenti, gostujoči umetniki in obiskovalci
muzeja).
Besedilo za Neverjetne izginjajoče ženske je napisala Coco Fusco sama,
pri razvijanju videoprojekcij je sodelovala z Isaacom Julienom in Petrom
Normanom, režijo igre pa je zaupala Robbieju McCauleyju. Naročil jo je Inštitut
za sodobno umetnost v Portlandu, leta 2002 pa se bo podala na mednarodno
turnejo. Na Mestu žensk jo bo Coco Fusco predstavila v obliki bralnega
performansa.
Program Coco Fusco
Ponedeljek, 8.
oktobra, ob 23.00,
Klub Gromka - Metelkova Mesto
The Couple in the cage - a Guatinaui Odyssey
(Par v kletki – Odiseja Guatinaui)
Coco Fusco & Paula Heredia
1993, video, 30 min
Petek, 12. oktobra,
ob 17.00, Moderna galerija, Info center, Tomšičeva 14, Ljubljana
The Bodies That Were Not Ours and other writings (Telesa, ki
niso bila naša in druga dela)
Branje iz knjige, ki je tik pred izidom
Petek, 12. oktobra,
ob 22.00, Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana
The Incredible disappearing women (Neverjetne izginjajoče
ženske)
Bralni performans njene zadnje igre in video projekcija
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju z: Klub Gromka – Metelkova Mesto, Moderna
galerija, Galerija Kapelica
