India Song

»Mejnik modernističnega filma v 1970. letih ostaja India Song. Skoraj v
celoti se dogaja med dolgo večerno zabavo v francoski ambasadi v Vietnamu. Pari
plešejo lenobni tango, nosi jih skozi kader ali pa pridrsavajo iz mraka v
neznanskem ogledalu, ki obvladuje parter. Nikogar ne vidimo govoriti. Brezimne
glasove je slišati, kot da komentirajo tisto, kar vidimo, čeprav so ti glasovi
v sedanjosti, dogajanje pa je v preteklosti. Še več, večina dramatičnega
dogajanja – zapeljevanje, izdajstvo in samomor – poteka zunaj kadra ali na površini
ogledala. India Song je eksperiment z
nepopustljivim tempom: Durasova je vsak gib in gibanje kamere izmerila s
kronometrom. Ne vemo niti tega, ali se je to, kar gledamo, res zgodilo ali pa
je le nekakšna simbolna upodobitev razmerij med liki. Hrum zvočnega traku
nakazuje, da se na zabavi tare ljudi, a statični in dolgi posnetki kažejo le
protagoniste. Film zvleče gledalca v hipnotično sanjarijo, hkrati pa meditira o
omejenosti kolonialnega vsakdana.« (Kristin Thompson, David Bordwell, Svetovna zgodovina
filma)

Režija in scenarij: Marguerite Duras; Jezik: francoski,
angleški in slovenski podnapisi.

Organizacija: Slovenska kinoteka; V sodelovanju: Mesto
žensk.

S podporo slovenskega Francoskega inštituta Charles
Nodier.