Mišljenje brez oprijemalne ograje

Letošnji festival je posvečen nemško-ameriški politični
teoretičarki judovskega rodu, Hannah
Arendt. Oktobra namreč mineva 100 let od njenega rojstva (14. 10. 1906 – 4.
12. 1975). Kdo je bila oziroma kdo je Hannah Arendt? Poznavalci jo danes brez
zadržkov uvrščajo med največje politične mislece zahodnega sveta. S svojimi
deli Izvori totalitarizma (1951,
2003), The Human Condition oz. Vita activa (1958, 1996), Med preteklostjo in prihodnostjo (1961,
2006), On Revolution (1963), On Violence (1970) in The Life of the Mind (1978) je ustvarila
enega najbolj referenčnih opusov politične misli 20. stoletja, ki seže daleč
prek svojega časa. Njeno delo je zaznamovala in motivirala groza holokavsta, ki
se mu je izognila z emigracijo v Francijo, nato pa v Združene države, kjer je
predvsem kot avtorica in predavateljica (nazadnje na New School of Social
Research) živela vse do smrti leta 1975. Leta 1961 je kot poročevalka časopisa
New Yorker v Izraelu spremljala sojenje Adolfu Eichmannu in poročila kasneje
izdala kot knjigo Eichmann in Jerusalem:
A Report on the Banality of Evil (1963). Knjiga, ki je vzbudila nedokončano
in vse bolj aktualno kontroverzo o ''banalnosti zla'', je korenito spremenila
način razumevanja človeškega delovanja, zla, terorja in kolektivnih zločinov v
dvajsetem stoletju. Tako kot prej v Izvorih
totalitarizma je avtorica tudi tu neusmiljeno razkrila zasnovo institucij
in dejanja ljudi, ki so pripeljala do katastrof, kakršna je bil holokavst. Vprašanja,
ki jih Hannah Arendt odpira v svojih vse bolj aktualnih delih, predstavljajo
radikalno rekapitualcijo in novo zastavitev razmerja med političnim izkustvom
in vlogo politične misli. (Pri založbi Krtina je pravkar izšla njena knjiga Med preteklostjo in prihodnostjo.)
Vlasta Jalušič

Mišljenje brez
oprijemalne ograje

˝Novembra 1972 je Toronto Society For The Study Of Social And Political Thought (Društvo iz Toronta za preučevanje družbene
in politične misli ) gostila konferenco z naslovom The Work of Hannah
Arendt (Delo Hannah Arendt), na kateri
je bila prisotna tudi filozofinja sama. Povabili so jo kot častno gostjo,
vendar je hotela na konferenci sodelovati kot aktivna udeleženka. V treh dneh
konference je kot odgovor na neposredna vprašanja, trditve, izzive ter prebrane
referate spontano razkrila številne vidike in slog svojega mišljenja. Ker smo
načrtovali objavo razprave, smo jo na srečo tudi posneli.˝
(Melvyn
A. Hill, v uredniškem uvodu k prepisu konference)

Odločili
smo se, da razpravo oživimo v žanru ''bralne uprizoritve'’, ki je zadnja leta
tudi v slovenskem gledališkem prostoru vse bolj pogost način predstavljanja
dramskih tekstov. Seveda pričujoči tekst ni dramski, vendar je strukturiran v
dialog in priča o vznemirljivem dogodku, ki nam prek pisave omogoča dostop do
Hannah Arendt kot žive osebe: njen intelektualni svet je v tem primeru zapis
neposrednega sodelovanja v razpravi. Odločili smo se za rekonstrukcijo dogodka.
Ne z dramskimi igralci, ampak z mlajšimi poznavalci njenega dela. Razprava je
razdeljena v štiri tematske sklope z naslovi: Mišljenje in delovanje, Mišljenje
o družbi in politiki, Ameriška ustava kot idealni model in Politično
mišljenje brez oprijemalne ograje. Dogodku bo sledil razgovor.
Rok Vevar

 Idejna
zasnova in priredba: Vlasta Jalušič;
režija: Rok Vevar; strokovni
sodelavec: Aldo Milohnič; berejo: Savina Frangež, Gorazd
Kovačič, Andrej Marković, Maja Pan, Dušan Rebolj, Miro
Samardžija

Organizacija in
produkcija: Mesto žensk, Mirovni inštitut
V sodelovanju: Klub
Gromka/AKC Metelkova mesto