Rosi Braidotti
Rosi Braidotti se je rodila v
Italiji, odraščala v Avstraliji, se izobraževala v Parizu, trenutno pa je
zaposlena na Nizozemskem. Osnutek svoje prve knjige Patterns on Dissonance je
napisala v francoščini. Knjiga je izšla v angleščini, kasneje pa jo je
Braidottijeva predelala, izhajajoč iz angleške različice. Vse to je zgolj
dokaz, da je Rosi Braidotti venomer med državami, kulturami, jeziki, in da je
predmet njene druge ter še vedno najbolj vplivne knjige Nomadic Subjects ključnega
pomena za razumevanje njene akademske in kritiške poti.
Koncept nomadstva je izposojen
pri francoskih filozofih Gillesu Deleuzeu in Félixu Guattariju (njuna dela so
imela, skupaj z deli feministične filozofinje Luce Irigaray, izredno velik
vpliv na razmišljanje Braidottijeve) in izraža stanje nenehne ‘vmesnosti’. Ta
koncept je del Deleuzevega in Guattarijevega upora proti zaokroženemu,
psihologiziranemu, patriarhalnemu subjektu, ki še vedno prevladuje v zahodni
kulturi.
Nomad je popolno nasprotje
zaokroženemu in statičnemu subjektu. Je nenehno v gibanju, ob nenehni
(re)invenciji svojega jaza, ki je tipično fragmentiran in razcepljen, večno v
nastajanju. Ta fragmentirani jaz, ta ‘utelešena razlika’, je za Braidottijevo
idealno sredstvo za kritiko binarne opozicije med falocentričnimi koncepcijami
jaza, ki še vedno določa ženske identitete. Še preden sta feminizem in ženske
študije začela na novo pisati falocentrično zgodbo, ki smo jo sprejeli kot
zgodovino, so ženski jaz v zahodni zgodovini vedno definirali v strogi
opoziciji zaokroženemu moškemu jazu. Razdrobljeni nomad s premičnimi koreninami
ponuja način, kako pobegniti iz tega zadušljivega binarnega objema: ženske naj
bi ne bile več ali eno/ali drugo, ampak so lahko eno/in drugo, ne binarne,
ampak večplastne, raznolike, fragmentirane. Feministična kritičarka Donna
Haraway je ujela to idejo izginjajoče dvojnosti v svojem konceptu kiborga,
bitja, ki je vedno eno/in drugo: moški in stroj, moški in ženska, eno in drugo…
Rosi Braidotti je idejo o kiborgu vključila v svoje delo in ga primerjala z
drugo hibridno podobo - podobo pošasti. V knjigi Between Monsters, Goddesses
and Cyborgs, ki jo je uredila skupaj z Nino Lykke, svojo teorijo različnosti
aplicira na zgodovino znanosti, zgodovino, prežeto s prevladujočo doktrino
linearnosti, racionalnosti in objektivnosti. V svoji naslednji knjigi o
‘teratologiji’ – znanosti o pošastih, bo raziskovala predsodke znanstvene
doktrine. Rosi Braidotti raziskuje ‘utelešeno razliko’ kot predstojnica oddelka
za ženske študije na Univerzi v Utrechtu in direktorica nizozemskega
Raziskovalnega inštituta za ženske študije, pa tudi v svojem kritičnem delu na
področju ženskih študij, študij znanosti in primerjalne književnosti. Njeno
delo predstavlja inovativni feministični pogled na znanost in tehnologijo.
Tom Paulus
