SHIRIN NESHAT

"Zanima
me ustvarjanje del, ki razkrivajo tematiko sodobnega islama. Ta tema je
neločljivo povezena z revolucijami in sodobnim nasiljem. Moje podobe se
ukvarjajo z današnjimi načini portretiranja islamskega prebivalstva v svetu in
z napačnimi predstavami, ki jih lahko taki portreti zbudijo."
Shirin Neshat

Odmevna fotografska zbirka The Women of
Allah se v glavnem ukvarja z islamskimi ženskami v vojski in s konceptom
shahadata (mučeništva). Shahadat zanjo predstavlja  "srce fundamentalistične islamske
idelologije", vendar istočasno doda, da je ta pojem težko razumljiv
zahodnim definicijam. "Zahod že v osnovi vrednoti vsa verstva znotraj
univerzalnega kriterija racionalnosti in resnice. Verske sisteme, ki se ne
podrejajo zahodni definiciji racionalnosti obravnavajo kot
"nesmiselne." Vprašanje je, kako se lahko izognemo sodbam verstev
drugih kultur, če so naši izkušnji "tuje" in, v primeru muslimanstva,
celo v popolnem nasprotju z našim prepričanjem. Nedvomno aroganten, je način
vrednotenja, ki odločitve zahodnjakov vedno predstavlja kot
"pravilne", "večvredne" in "napredne", medtem ko
Muslimani živijo v "zmoti", in veljajo za "manjvredne" ter
"fanatične".

Prav tako Zahod običajno spregleda, da se
je "islamski fundamentalizem" pojavil kot odgovor na  zahodno prevlado in kolonizacijo muslimanskih
dežel. Vsa ta "islamizacija" je predstavljala muslimansko gibanje, ki
se je trudilo ogroženim skupnostim povrniti občutek enotnosti,
"očistiti" svojo kulturo, ponovno vzpostaviti neodvisno identiteto in
se znebiti zahodnih vplivov. Muslimanom predstavlja islam edini up za
preživetje v svetu, s katerim ne morejo tekmovati in ga občutijo kot grožnjo.

"Po mojem mnenju se Zahod zanima za
položaj muslimanskih žensk predvsem zato, ker najbolj očitno uteleša
muslimanske vrednote, skupek tega, kar nam je "tuje" v tej kulturi in
česar ne razumemo. Selektivno in obsesivno medijsko pokrivanje muslimanskih
žensk se trudi zbuditi pozornost zahodne javnosti skozi predstavljanje
"podrejenih" in "šibkih" muslimanskih žensk in "barbarskih"
ter "nasilnih" muslimanskih moških. S tem mediji služijo dvema
namenoma: s prvim potrjujejo splošno sprejeti mit o "pravilnosti"
zahodnega pogleda v vsakem civilizacijskem vidiku, vključno z zahodnim
vrednotenjem žensk; z drugim pa vztrajno podtikajo "orientalizacijo"
kot značilnost muslimanov in njihovo življenje slikajo s
"pravljičnimi" podobami, ki so daleč od "resnice"."

S svojimi velikimi (1 x 1,5 m), črnobelimi
portreti iranskih žensk, se je Neshat posvetila raziskavi stereotipnega
označevanja muslimank. Na njenih fotografijah se ponavljajo trije elementi:
zastrte ženske, ženske z orožjem in odkriti deli telesa, popisani s perzijsko
(Farsi) kaligrafijo. Neshat uporablja tudi odlomke pesmi sodobnih iranskih
pesnic. Na primer pesmi Forough Farokhazad (živela je v času iranskega šaha),
"ki je pisala zelo osebno in nepolitično. Odprto je opisovala ženska
čustva in seksualne želje, v času, ko si kaj takega ni drznila nobena druga
ženska." Ali pesmi Tehareh Saffarzadeh, (navdihnjene z Neshatinim ciklusom
fotografij Women of Allah), ki so "religiozne in zelo malo razkrivajo o
pesničinem osebnem svetu. Taherah je bila aktivna udeleženka islamske
revolucije, njene pesmi so večinoma posvečene ljubezeni do Boga in
Islama."

Neshatine fotografije so paradoksalne. Na
eni strani prikazujejo "orientalistične" stereotipe: zapeljivo,
erotično, nedolžno.  Na drugi strani
vidimo ponosne, militantne, oborožene in nevarne ženske. "Vsaka podoba, ki
jo ustvarim, služi kot povečava nasprotij med silami duhovnosti, lepote in
nedolžnosti na eni strani in silami krutosti, nasilja, sovraštva na drugi
strani; v smislu soobstoja znotraj celovite strukture Islama."

Vendar Neshad ne pridiga. Shahadata
(mučeništva) ne poveličuje, "poskuša ga le razumeti znotraj islamskega
konteksta". Predstavljenih paradoksov ne poskuša razrešiti. Namerna
dvoumnost in zagonetnost njenega dela nas vabi k razmisleku o lastnih
stereotipnih predstavah povezanih z Drugim in iskanju lastnih zaključkov.

V tem smislu je v Iranu rojena umetnica, ki
je študirala in živi v ZDA nekakšna posrednica. Ne le med različnimi možnostmi,
temveč med radikalno nasprotnimi gledišči. Prvi in najhujši sovražnik Irana so
ZDA. Za večino Američanov predstavlja iranska kultura mentaliteto kamene dobe,
kulturo fundamentalistov, ekstremistov, fatwahistov in ajatolistov. Neshatino
delo je samokritična razprava, ki v sebi sočasno združuje "prijetno in
neprijetno." Tako Tukaj - kot Tam.

" Vse več umetnikov se loteva socialne
kritike in ponuja izredno zanimive in inteligentne opise naše družbe, ki bi jo
sicer težko opisati zgolj z besedami.(...) osebnost, izobrazba in etično ozadje
vsake umetnice ali umetnika igra pomembno vlogo v kontekstu njenega/njegovega
dela. Odzivamo se v skladu z našim pogledom na svet in razumevanjem umetniških
možnosti. Pri svojem delu uporabljam zahodno metodologijo, izposojeno iz
zgodovine konceptualne umetnosti, ki mi služi za obdelavo ne-zahodnih vsebin.
Zame je umetnost raziskovanje, učenje in proces, s katerim sporočam drugim, kar
sem odkrila. Nočem biti "korektna" ali "pridigati". V
glavnem se ne strinjam, da mora umetnik prevzeti nase vlogo in odgovornost za
"korektnost" in ločevati pravilno od napačnega; sama se izjemno
neprijetno počutim ob umetnosti, ki je politično korektna."

(*) Vsi
citati Shirin Neshat so povzeti iz teksta "The Politics of Spirituallity:
Speaking with Shirin Neshat" avtorice Anne Kirker, ki je bil objavljen v
reviji Photiphile novembra 1996 in iz teksta "Shirin Neshat: Armed and
Dangerous", avtorja Octavia Zaya, obljavljenega v reviji RUDE, spomladi
leta 1996.  

Razstava sta pripravila: Mesto žensk & Moderna galerija Ljubljana
Razstavo je omogočil: Sorosov
center za sodobne umetnosti/ Soros Center for Contemporary Arts -
Ljubljana