Simpozij Mesta žensk 2006
Spomin
se vedno oblikuje z jezikom, saj je jezik temelj vse človeške
komunikacije. V jeziku pa se vselej prepletajo kultura, politika, umetnost,
vsakdanjik itn. Jezik lahko povezuje, lahko pa tudi razmejuje. Tako smo bili v
jugovzhodni Evropi zadnjih petnajstih let priča ne samo osamosvojitvam narodov,
ampak tudi jezikov. Po zgledu starih
romantikov smo povsod v tem delu Evrope jezik povzdignili v srčiko nacionalne
biti. V takšnem ozračju se pesnike časti kakor ikone, ki bojda to nacionalno
bit odsevajo. Na srečo to ne velja za njihove kolegice. Pisateljice in pesnice
niso zgolj izključene iz podedovanih (etim.: stcslovan. *dedъ!)
literarnih kanonov, ampak se jim tudi (še vedno prepogosto) na pot postavlja
različne prepreke, ki jim ne dovolijo blizu krogom literarne produkcije.
V okviru nacionalne politike spomina igrata literatura in še posebej
literarni kanon osrednjo vlogo, zato izključitev žensk iz kanona istočasno
pomeni tudi njihovo izključitev iz politike spomina. Zaradi tega so novi načini
branja književnosti izpod prstov žensk, ki presegajo ustaljene načine
interpretacije, nujnost.
Simpozij
Spol, literatura in kulturni spomin
v kontekstu jugovzhodne Evrope
se bo osredotočil na nekoč enotni knjižni trg, kjer so obstajale
založniške, prevajalske kakor tudi medbesedilne in medkulturne vezi, ki pa so
se zaradi nacionalnih kosanj pretrgale. Čeprav je inženiring posameznih
nacionalnih jezikov na področju pokojne Jugoslavije uspešno dovršen, ti jeziki
niso oblikovani na način, nerazumljiv za najnovejše sosede. S soočenjem
generacije avtoric, teoretičark in založnic, ki nekoč niso bile le najboljše
sosede, s tisto, ki je zamudila vlak bratstva in enotnosti, želi Mesto žensk
razstreti pogled na premike na področju knjige in posebnosti posameznih kultur
spomina. Izkušnje in mnenja o tej temi si bodo na simpoziju in zaključni
okrogli mizi izmenjale naslednje govornice:
Antropologinja Svetlana Slapšak se bo v otvoritvenem predavanju simpozija Zgodovina in spomin v pisanju žensk
lotila zgodovinopisja, ki je od vseh humanističnih disciplin do feminističnih
in gender pristopov najbolj sumničavo.
Svetlana Slapšak je klasična filologinja in
antropologinja, ki poučuje na ljubljanskem ISH. V svojem delu se predvsem
posveča raziskovanju ženskih kultur Balkana – od stare Grčije, prek romantizma,
do vojn devetdesetih let in sedanjosti.
www.ish.si/pr_sodelavci.htm
V predavanju Osebno kot politično:
hrvaške državljanke v povojni republiki besed bo hrvaška etnologinja Renata Jambrešić Kirin spregovorila o
modelih spomina v pisanju ženskih avtoric na Hrvaškem, ki so jo v devetdesetih
letih zaznamovali kolektivna izguba spomina in nacionalistična gradnja mitov.
Renata Jambrešić Kirin je raziskovalka na zagrebškem
Etnološkem inštitutu in sodelavka tamkajšnjega Centra za ženske študije.
Težišče njenega raziskovanja predstavlja etnološki, kulturnokritični in
feministični pogled na vojno in vlogo ženske v njej.
www.ief.hr/hr/suradnici/kirin.php
Komparatiska
Ajla Demiragić se bo v predavanju Pozicija
ženske ustvarjalke v Bosni in Hercegovini ukvarjala z delom sodobnih bosanskih avtoric – pisateljice Šejle
Šehabović in režiserke Jasmile Žbanić –, alternativnim spominom in uporom proti
dominantnim patriarhalnim diskurzom.
Ajla Demiragić je asistentka na Oddelku za primerjalno književnost
sarajevske Filozofske fakultete. Posebno pozornost namenja feministični
literarni teoriji in zgodovini.
www.ff.unsa.ba/OFakultetu/Nastavnici.php
S predavanjem Ženska
pisava kot model politike spomina – povojne strukturalne strategije se bo
pisateljica Šejla Šehabović dotaknila različnih povojnih kulturnih okvirov ter
vloge ženskega avtorstva v Bosni in Hercegovini.
Šejla Šehabović je pesnica, pisateljica in
publicistka mlajše generacije, ki poučuje B-H-S jezike in književnosti
na gimnaziji v Tuzli. Dejavna je tudi v redakciji časopisa za
kritiko in teorijo umetnosti Razlika.
www.omnibus.ba/zurnal/int_sehabovic.php
Pesnica Maruša Krese bo pod naslovom Nove
kulturne/avtorske identitete v procesu evropske integracije: od ‚vzhodnoevropskega’ do ‚zahodnoevropskega’ ženskega avtorstva obravnavala
posebnosti pogojev ustvarjanja v socialističnem in posocialističnem
kontekstu.
Maruša Krese je literatka, publicistka in
psihoterapevtka, ki zadnjih petnajst let živi in dela v tujini. Pesmi, ki
jih objavljajo priznani tuji založniki, piše v slovenskem jeziku. Niti
njene pesniške zbirke niti knjiga Pisma
žensk o vojni in nacionalizmu vse do letošnjega leta niso izšle na
Slovenskem – to vrzel bo letos zapolnil slovenski izvod Vsi moji božiči.
www.lyrikline.org/index.php?id=162&L=3&author=mk04&show=Bio&cHash=1a98d3c72f
Prevpraševanje
samostojnega (freelance) založništva
z gledišča pisateljice, prevajalke in urednice Suzane Tratnik se bo
dotaknilo različnih pomenov, prednosti in slabosti samostojnega založništva,
pod okriljem katerega izhaja literatura manjšin, izključena iz ustaljenega
založništva.
Suzana Tratnik je sociologinja in antropologinja spolov ter dolgoletna
aktivistka lezbičnega gibanja, ki se udejanja literarno, publicistično in
založniško.
www.ljudmila.org/~tratniksu/
Pesnica
in teoretičarka Dubravka Đurić bo v prispevku Izzivanje pisanja v Srbiji po letu 2000 primerjala posamezna književna besedila glede na njihov odnos do
zadnjih balkanskih vojn, avtorstva in socialistične ter tranzicijske
ideologije.
Dubravka Đurić je pesnica, esejistka in urednica revije ProFemina ter predavateljica na
beograjskem Centru za ženske študije.
www.diwanmag.com.ba/arhiva/diwan9_10/sadrzaj/sadrzaj2.htm
Snovalki, organizatorici in moderatorici simpozija:
Jelena Petrović je podiplomska študentka
lingvistike govora in teorije družbene komunikacije na ISH Ljubljana. Ukvarja
se z vprašanji jezika, književnosti in antropologije spolov.
www.ish.si
Katja Kobolt je doktorirala s temo
literarnega spomina na pojugoslovanske vojne na Univerzi Ludwiga Maximiliana
v Münchnu. Dejavna je na področju producenstva v kulturi,
publicistike in prevajalstva.
www.promotion-lit.uni-muenchen.de/doktoranden/kobolt.htm
Katja Kobolt in Jelena Petrović
Spol, literatura in
kulturni spomin v kontekstu jugovzhodne Evrope
Svetlana
Slapšak,
Suzana Tratnik (Slovenija), Maruša Krese (Slovenija / Nemčija), Renata Jambrešić Kirin (Hrvaška), Dubravka Đurić (Srbija), Ajla Demiragić, Šejla Šehabović (BiH)
Snovalki,
organizatorki in moderatorki simpozija: Katja
Kobolt (Slovenija / Nemčija) & Jelena Petrović (Slovenija / Srbija)
Organizacija in produkcija:
Mesto žensk
V sodelovanju: Cankarjev
dom
S pomočjo: ISH-Institutum
Studiorum Humanitatis, Skrivanek prevajalske storitve d.o.o.