Ženske, Performativne politike in spomin
Razgovor z umetnicami Mesta žensk 2006
Moderatorka:
dr. Marina Gržinić
V pogovoru, v
katerem sodelujejo umetnice, ki se predstavljajo na festivalu Mesto žensk 2006,
nadaljujemo z idejo, ki smo jo prvič udejanili leta 2005, da sodobne umetnice
in umetniki ob performansih, gledaliških predstavah, koncertih in razstavah
zavzeto, jasno in glasno artikulirajo svoje koncepte, posege v javni prostor in
specifično umetniško prakso na vsakokratno temo festivala.
Izhodiščna tema
pogovora v letu 2006 je, kako sodobne performativne politike predstavljajo,
gradijo in spreminjajo spomin, ki se danes vse bolj oblikuje onstran
mitologije ter se spreminja v politično in aktivistično kategorijo. Spomin je
zgodovina. Ne samo zgodovina sodobnega plesa, performansa, videofilma,
vizualne umetnosti in gledališča, pač pa tudi feminističnega, lezbičnega in
queer gibanja ter aktivističnih in težko izbojevanih družbenih in kulturnih ter
nenazadnje političnih sprememb. Pri tem pa je zaskrbljujoč obrat spomina,
aktivizma, kulture in politike v sedanjem globalnem kapitalističnem kontekstu,
ki ga lahko opredelimo kot prehod od politike spomina na spomin o tem, kar je
nekoč bilo politično.
Marina Gržinić
UDELEŽENKE:
Dragana
Alfirević (Slovenija / Srbija): performerka.
Leta 2004 je v Beogradu soustanovila organizacijo STANICA – servis za suvremeni ples (POSTAJA – servis za sodobni
ples), ki deluje na področju izobraževanja, izmenjave informacij in promocije
sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti.
Loredana
Bianconi (Italija / Belgija): režiserka. Lastne filmske produkcije, v kateri
prevladujejo dokumentarni videi in filmi, se je lotila konec osemdesetih let
prejšnjega stoletja.
Eva Egermann (Avstrija):
dunajska vizualna umetnica. Dela z različnimi mediji in pri vrsti različnih
kolektivov in projektov. Je avtorica in urednica mesečnika MALMOE in članica
feministične umetniške skupine A Room of Ones Own. Od leta 2004 je dejavna na Manoa Free University.
Miriam
Ginestier (Kanada): performerka, filmarka, kuratorka in
Dj-ka, umetniška direktorica Studia
303 in festivala Edgy Women.
Leta 2003 je prejela nagrado za izjemen prispevek queer kulturi v Montrealu.
Heather Kravas (ZDA): že od otroštva študira najrazličnejše oblike
plesa. Zadnjih osem let dela in pleše v New Yorku, kjer je nastopala z
umetniki, kot so DD Dorvillier,
Peter Jacobs, Jennifer Allen, Amy Cox, Yvonne Meier, Okkyung Lee in drugi.
Antonija
Livingstone (Kanada): interdisciplinarna
umetnica, performerka in učiteljica. Ima bogato plesno izobrazbo, vključno s klasičnimi baletnimi tehnikami,
kontaktno improvizacijo, kitajskimi borilnimi veščinami in ‘drag king'. Najbolj jo zanimajo kreativna izmenjava in
umetniška sodelovanja.
Magdalena Lupi (Hrvaška): dramaturginja. V Hrvaški drami in Hrvaškem
narodnem gledališču Ivan pl. Zajec na Reki je naredila več kot 30 dramaturgij.
Leta 1998 je s kolegi mlajše generacije na Reki ustanovila neodvisno gledališko
skupino TRAFIK (Tranzicijsko-fikcijsko gledališče), katere glavni namen je
eksperimentiranje na področju gibalnega gledališča.
Bonfire Madigan (ZDA): svojo glasbeno kariero začne pri
šestnajstih, ko osnuje duet Tattle Tale
prve generacije riot grrrl bendov v Seattlu. Ustanovi lastno založbo in
zasedbo, ki se sčasoma spreminja, sama pa redno sodeluje v projektih drugih
glasbenikov. Obenem ustvarja filmsko glasbo in prispeva komade za dokumentarne in
igrane filme.
Cécile Proust
(Francija): koreografinja in plesalka, ki se že dolgo zanima za vprašanja
konstrukcije spola. Od leta 2003 gradi na povezavi med feministično mislijo in
umetnostjo, kar je tudi področje njenih predavanj na oddelku za ples Univerze Pariz 8 in pedagoškem
inštitutu Centre National de la Danse
v Parizu. S projektom femmeuses začne leta 2004, ko jo k sodelovanju
povabi Centre d'Art Contemporain du
Parc Saint-Léger.
Hanna A. W. Slak (Slovenija): filmska režiserka. Že v času študija je za svoje kratke
filme prejela več nagrad doma in v tujini. Njen prvi celovečerni film Slepa pega, ki ga je po lastnem
scenariju posnela leta 2001, je prejel nagrado ekumenske žirije ter nagrado
Mednarodnega združenja kino klubov na mednarodnem filmskem festivalu v
Cottbusu.
Elisabeth Schimana (Avstrija):
performerka, samostojna skladateljica, radijska umetnica in procesna
upravljalka v elektronskem okolju. Je tudi ustanoviteljica Inštituta za
medijsko arheologijo.
Rebekah Wilson a.k.a. Netochka Nezvanova: dela
kot neodvisna skladateljica, elektronska glasbenica, umetnica inštalacij,
filmarka in razvijalka programske opreme.
Marina Gržinić (Slovenija): doktorica filozofskih znanosti. Kot raziskovalka dela na
Filozofskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Je samostojna kuratorka in
teoretičarka medijev in se od leta 1982 ukvarja z video umetnostjo. V
sodelovanju z Aino Šmid je ustvarila več kot 30 umetniških video projektov,
kratki film, številne video in medijske inštalacije, internetne strani in
interaktivni CD-ROM (ZKM, Karlsruhe, Nemčija). Objavila je na stotine člankov
in številne knjige.
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: Cankarjev dom
S pomočjo: Skrivanek prevajalske storitve d.o.o.
