Fenomenologija ženskega duha: Drugi spol Simone de Beauvoir
Pred petdesetimi leti se je Simone de Beauvoir, takrat že znana pariška
intelektualka in Sartrova »življenjska spremljevalka«, odločila, da napiše
knjigo o ženski. Ta knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov Drugi spol,
je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps
modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja.
Če bi sestavljali katalog desetih knjig, ki so pretresle dvajseto stoletje, bi
jo morali zagotovo postaviti zelo visoko. Morda pa bi lahko njen položaj še
najbolje opisali s prispodobo zunanjosti, spregledanosti, izključenosti:
Beauvoir – la onzieme ... To prelomno delo Simone de Beauvoir namreč še
vedno ni postalo legitimni del vednosti, še vedno ni vključeno v študijske,
raziskovalne, izobraževalne programe, še vedno se pojavljajo kritike, ki
poskušajo razvrednotiti njeno delo z argumenti ad hominem, in
nenazadnje: slovenski prevod »zamuja« celo
polovico stoletja.
Zakaj je tako, izvemo seveda v sami knjigi. Če začnem pisati in če sem ženska, v
Drugem spolu razvija Simone de Beauvoir svoje razmišljanje, potem moram
najprej raziskati svoj posebni položaj in proučiti, kaj bi to bilo: ženska. Med
moškim, ki piše, in žensko, ki piše, ni simetrije, ni recipročnosti – in tudi
ne enakosti. Moški je najprej človek, v mediju univerzalnega, ženska je najprej
ženska, različna od moškega. Moški je norma, zakon, model, ženska je odklon od
norme, novela zakona, odtis modela. Posebni položaj ženske je že v samem
izhodišču, v uvodni ugotovitvi, v predpostavki. Ženska je Drugi: »določena je
glede na moškega in se razlikuje glede nanj, ne pa on glede nanjo; ona je
nebistveno nasproti bistvenega. On je Subjekt, on je Absolutno; ona je Drugi.«
Tudi sama Simone de Beauvoir velja za eno najbolj dvoumnih figur
intelektualnega življenja našega časa. Tako njeno delo kot njeno življenje
kažeta, kako težak je – še konec 20. stoletja – položaj intelektualke ženskega
spola. Celo ob njeni smrti je bilo slišati glasove olajšanja: zdaj, ko je
izginila s prizorišča ta velika »falična« ženska figura, bo končno mogoča
resnična osvoboditev. Hkrati pa so ji že kmalu po izidu knjige in ko je nekaj
let pozneje izšel še angleški prevod začeli vsesplošno priznavati, da je tisoče
in tisoče žensk prebudila iz dogmatskega dremeža in postavila (njihovo) podobo
sveta na glavo.
Drugi spol pa je zanimiv tudi zaradi svojevrstnih izdajateljskih teženj:
večkrat so knjigo kratko malo –
skrajšali. Pa bi sploh kdaj kdo pomislil, da bi izdali izrezano verzijo
Aristotela ali Heideggerja, Cankarja ali Prešerna? Ali pa so taki »podvigi«
mišljeni kot pomoč – branja nevajeni? – ženski publiki? ... Neokrnjeni Drugi
spol, ki obsega skoraj tisoč strani besedila, je prevedla v slovenščino ena
sama – ženska – prevajalka. Zdaj pa je pred nami obdobje velike naloge:
natančnega branja in skrbne interpretacije te nemara kar najbolj revolucionarne
knjige moderne dobe.
Eva Bahovec
Sodelujejo : Eva D. Bahovec, Zalka Drglin, Tatjana Greif, Majda Hrženjak,
Karmen Klavžar, Suzana Koncut, Marta Verginella.
V
sodelovanju: Revija Delta.