Terenski obisk Kraterja

Graham Bell Tornado 
Amelie Aranguren 
 

Med popoldanskim srečanjem se bomo prestavili_e v ustvarjalni laboratorij Krater, kjer bo konferenca nadaljevala s spletanjem svojih predlogov in postavljanjem novih epistemoloških izzivov na podlagi politične domišljije. Najprej bo Amelie Aranguren izvedla drugi del svoje delavnice, v kateri bo ustvarila prostor za spoznavanje nekaterih primerov periurbanih proizvajalk_cev, samoorganiziranih skupin potrošnikov_ic in samooskrbnih proizvajalcev na območju Ljubljane in njenem zaledju. Nato bo Graham Bell Tornado izvedel_a obred ustanovitve Krater Parka kot P.I.N.Q. (Post-Industrial Natural Queer) Parka, v ekološko kvir reapropriaciji kulture ustanavljanja nacionalnih parkov. Namesto ustvarjanja dinamike prevlade nad naravo bomo odprle prostor, kjer se lahko spolna, biološka in kulturna raznolikost zaščitijo. 

Graham Bell Tornado: Ljubljana P.I.N.Q. Slavnostno odprtje parka

Performans

Omrežje naravnih rezervatov Postindustrijsko naravno kvir (Post Industrial Natural Queer – P.I.N.Q.) je bilo ustvarjeno z namenom zaščite spolne, biološke in kulturne raznolikosti ter prepoznavanja histerične vrednosti zapuščenih parcel, skladišč in drugih prostorov. Slovesnosti v parku P.I.N.Q. so participativni in aktivistični dogodki: ekokvirovska praznovanja, ki si prilastijo javni prostor in se posmehujejo pompozni naravi uradnih otvoritvenih slovesnosti. 

Zapuščeni prostori so kot odprte rane v pokrajini in prikazujejo ostanke naše industrijske preteklosti, ki jo počasi brišejo procesi kolonizacije narave. Zgodovinsko je bilo ustvarjanje narodnih parkov pogosto povezano s politiko čiščenja zemlje za lov in ribolov, v zadnjem času pa za »zelene« počitniške dejavnosti. Za te namene je bilo lokalno prebivalstvo pogosto izseljeno. Da bi prelomile_i s to prakso, so postindustrijska območja določena kot varni prostori za tiste, ki so izključeni iz »uradnih« zgodovin – staroselci, ženske, kvir skupnosti in živali. Te skupnosti niso zaščitene zaradi vrednosti njihovih industrijskih ruševin, pričevanja o procesih globalizacije, pri katerih se je proizvodnja preselila v države, ki ponujajo nezaščiteno delovno silo, temveč zato, ker nudijo zatočišče ekosistemom, sestavljenih iz pionirskih vrst rastlin, žuželk, ptic itd., ki so se prilagodile, da preživijo v nekoliko toksičnih pogojih. 

Amelie Aranguren (Kolektiv Paisanaje): 78,6 %. Mesta, ki jih hočemo 

Predstavitev ugotovitev delavnice

Amelie Aranguren bo predstavila ugotovitve na delavnici, ki je potekala v Ljubljani in njenem zaledju, kjer območja podeželja (za katera so značilna predvsem kmetijske in gozdne površine) predstavljajo 78,6 % njegove celotne površine. Na delavnici so udeleženke iskale in identificirale  skupine periurbanih proizvajalcev in različne samoorganizirane skupnosti, ki pri pridelovanju in prodaji hrane felujejo ekološko in krajšajo prodajne verige.  Predstavile bodo najdene pobude in projekte, ki na različne načine iščejo živo podeželje, stran od intenzivnih industrializacijskih modelov, zagovarjajo socialno in trajnostno kmetijstvo ter se zavedajo njunih ekoloških omejitev.