Kako smo hodile v feministično gimnazijo
Ob izidu knjige Vlaste Jalušič in sodelavk Kako smo hodile v feministično
gimnazijo sta Založba/*cf. in Mesto žensk pripravila predstavitev
knjige.
Najprej: od kod naslov? Na začetku krvavih jugoslovanskih vojn je bila avtorica
knjige skupaj še z nekaterimi kolegicami iz nekdanje Jugoslavije povabljena v
Nemčijo. Tam so imele predavanja, na katerih je bil govor predvsem o vojni,
nasilju in nacionalizmih. Skupaj s kolegicama iz Hrvaške in Srbije je dala tudi
intervju za berlinski Die TAZ in eno izmed vprašanj je bilo povezano z
(značilnim evropskim) presenečenjem: Kako se lahko te ženske kljub vojni, ki
krvavo divja po njihovi nekdanji Jugoslaviji, prijateljsko pogovarjajo. Ena
izmed intervjuvank je tedaj odgovorila: »Ali ne veste, da smo hodile skupaj v
feministično gimnazijo?« – V osemdesetih in devetdesetih letih, ko feminizem ni
bil nič bolj dobrodošel, kakor je zdaj, je torej nekaj – kar nekaj – žensk
hodilo v feministično gimnazijo in v javnosti vadilo feminizem in njegove
»smrtne grehe«. To je knjiga o tem obdobju in teh ženskah.
Knjiga je razdeljena na dva dela. Prvi del je pregled in analiza ženskih skupin
in njihovega političnega, socialnega in kulturnega delovanja. Avtorica
ugotavlja, da so neodvisne ženske skupine v obravnavanem obdobju spodbudile in
izvedle veliko več aktivnosti, kakor bi lahko sklepali na podlagi pozornosti,
ki so je bile deležne. V »obdobju prehoda« so imele pomembno aktivistično in
konceptualistično vlogo in njihovo delovanje je imelo tudi povsem praktične in
bolj ali manj trajne dosežke, kakršni so poseg v politični pluralizem in
ustavno ureditev RS (skupina Ženske za politiko), organizacija proti nasilju
(SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja), institucionalni rezultati
(komisija za žensko politiko v državnem zboru, vladni Urad za žensko politiko)
in senzibiliziranje širše javnosti za vprašanja, ki so politično pomembna, a so
bila dotlej popolnoma marginalizirana ali celo stigmatizirana (homoseksualnost,
istospolne skupnosti). Način dela, struktura in obstojnost/neobstojnost teh
skupin kažejo, da so se lotevale inovacij, ki so bile značilne tudi za
feministične skupine na Zahodu in ki so vplivale na način dela in hkrati na
strukturo drugih, predvsem socialnih in socializacijsko-kulturnih organizacij.
Intervjuji s štirinajstimi pomembnimi akterkami iz različnih neodvisnih
feminističnih skupin (spet gre za osemdeseta in devetdeseta leta) zajemajo
vprašanja o začetkih novega feminizma v Sloveniji, o osebnem feminističnem
angažmaju intervjuvank, oblikovanju skupin, formiranju novih identitet, o
konfliktih in razhajanju ter vplivu na širše politično dogajanje. Vendar so
dosti več kakor samo dodatni zgodovinski vir – so podoba tistega dela
preteklosti, ki ni bila delanje Zgodovine, in časa, ko je bilo še mogoče
misliti, da porazi vodijo h končni zmagi.
Pogovor z avtorico uvodnega besedila in intevjuvankami bo vodila Zoja Skušek.
Avorice knjige: Majda Hrženjak, doktorica sociologije,
raziskovalka na Mirovnem inštitutu; Ksenija H. Vidmar, doktorica sociologije,
docentka za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti; Zalka Drglin, magistra
sociologije kulture; Valerija Vendramin, doktorica ženskih študij, raziskovalka
na Pedagoškem inštitutu; Jerca Legan, podiplomska študentka na ISH; Urša
Skumavc, študentka sociologije kulture na Filozofski fakulteti.
Na predstavitvi knjige bodo sodelovale avtorice knjige Majda Hrženjak, Ksenija
H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin in Jerca Legan, ter Vlasta Jalušič, pobudnica
raziskovalne skupine za spremljanje ženskih revij pri Mirovnem inštitutu.
Povezovala bo Brankica Petković, urednica zbirke MediaWatch.
Vlasta
Jalušič et al.
Intervjuji: Milica G. Antić, Nives Brzič, Andreja čufer, Mojca Dobnikar, Vlasta
Jalušič, Metka Mencin, Mirjana Nastran Ule, Tanja Rener, Nataša Sukič, Dora
Škerjanc Batelli, Renata Šribar, Suzana Tratnik, Lili Vučenović, Darja Zaviršek.
V sodelovanju z: Cankarjev dom, Založba/*cf., Mirovni inštitut / The Peace
Institute