Sedem smrtnih želja (Seven Deadly Desires)
Delo Sedem smrtnih želja Olge Kisseleve se je
začelo leta 2002 s serijo videointervjujev z najstniki iz Saint Ouena v
Franciji, v katerih jih je spraševala o njihovih upih in sanjah. Najstniki so
se dobro zavedali, kako multinacionalke krojijo njihove potrošniške želje:
pogosto so omenjali McDonalds, Pizza Hut, Nike in BMW. Mediji so podžgali
njihovo težnjo k temu, da bi peli kot Jennifer Lopez ali igrali nogomet kot
Zidane. Želeli so živeti v razkošnih palačah (ali pa vsaj v stanovanju, kjer
nihče ne urinira na stopnišču). Njihove težnje niso bile le materialne, saj so
želeli tudi, da bi bila zdravstvena oskrba dostopna vsem, želeli so si, da bi
denar dali revnim, ustavili vse vojne in naredili konec onesnaževanju. Pri intervjuvanju
najstnikov iz drugih mest je umetnici postalo jasno, da ima ta generacija
skupno, kolektivno vizijo prihodnosti - vendar ta vizija temelji na
predpostavki, da si zdravje pridobimo z "body-buildingom", slavo so
vedno povezovali z denarjem in moč z borzo ali s sposobnostjo, da v boju v
videoigricah izničiš čim večje število sovražnikov. Njihove želje skratka
postajajo vse bolj virtualne, ustvarjene z mediji in oddaljene od njihove
vsakodnevne resničnosti. Posterji/digitalni natiski in videoanimacije Olge
Kisseleve so njen kritični odgovor na besede intervjuvanih najstnikov. V teh
elementih dela razgali/raztrešči mitologijo te generacije, raziskuje njihov
sanjski svet, nas pa prepušča resnemu moralnemu vprašanju o odnosu med
nadnacionalnimi, medijsko podžganimi željami in modernimi grehi. Ali drugače,
kaj je v obeh realnostih in v naših težnjah pravilno, moralno dobro, in kaj
napačno - če pa so tako rekoč popolnoma prepojene z vrednotami poznega
potrošniškega kapitalizma in globalizirane večnacionalne kulture? Olga
Kisseleva v svoji animaciji uporabi Pascalov eksperiment s sodom in vertikalno
cevjo kot metaforo za pritiske, ki se pojavljajo v sodobnem življenju - če ga
hranimo le s sedmimi smrtnimi željami, kot jih je identificirala avtorica
projekta.
