Upodobljevalke domišljije

Razstava
Upodobljevalke
domišljije je pregled originalnih ilustracij 28 slovenskih avtoric v najširšem možnem izboru. Osnovno vodilo pri
pripravljanju razstave je bilo izpostaviti kontinuiteto ženske likovne
ustvarjalnosti na tem specifičnem področju. Del avtoric, ki so se kdajkoli ukvarjale z
ilustracijo, ni bilo mogoče dobiti, izbor pa kljub temu predstavlja
generacijsko soočenje številnih različnih pristopov, tako s kronološkega kot
vsebinsko-stilistično-tehnološkega vidika.

Že
na začetku dvajsetega stoletja so se nekatere umetnice ukvarjale tudi z
ilustracijo, npr. Ivana Kobilca, Roza Strnen Klein in Mara Kralj, čeprav so v
tem obdobju tako na področju slikarstva kot ilustracije izrazito prevladovali
moški, dela pa so bila namenjena predvsem odrasli publiki. Po drugi svetovni
vojni pa je ilustracija postala del
socialističnega vzgojnega koncepta in kot taka namenjena predvsem otrokom. V
tem obdobju je mogoče opaziti odločilni premik k specializiranemu poklicu
ilustratorja ali ilustratorke in močan porast števila žensk, ki so se z njim
ukvarjale. Naraščajoče število ustvarjalk je mogoče povezati prav z novo
pedagoško funkcijo ilustracije, saj je ukvarjanje z otroki veljalo za domeno
žensk. Obenem je mogoče opaziti tudi vse večjo marginalizacijo ilustracije v
okvirih likovne umetnosti – najverjetneje posledico likovnih omejitev, ki jih
določa sam medij (soodvisnost od teksta, v ilustraciji je težje uveljavljati
modernistično načelo avtonomnosti likovne govorice), pa tudi feminizacije
poklica ilustratorja ali ilustratorke. Po
drugi strani pa je prav zaradi teh lastnosti (navezave na naročnika)
ilustracija tisto področje likovnosti, ki ustvarjalcem in ustvarjalkam nudi
tako polje kreativnosti kot varnosti.

Nekatere
najbolj zanimive slikarke povojnega obdobja so se v veliki meri ukvarjale tudi
z ilustracijo in njihova dela kažejo izjemno likovno pronicljivost. Generaciji
teh likovnic, ki so v otroško slikanico prenesle govorico modernizma in jo
nadgradile s čudovito tankočutnostjo, humorjem, včasih pa tudi z ostrino, je
sledila nova generacija ustvarjalk, s katerimi se je zaradi njihove mednarodne
prepoznavnosti in specifike uveljavilo ime ''Ljubljanska ilustratorska šola''.
V naši literaturi jih poznamo pod vzdevkom ''pravljičarke''. Te avtorice so
dobile številna domača in mednarodna priznanja ter zagotovile avtorski
ilustraciji v Sloveniji možnosti za nadaljnji razvoj. Njihova dela se vračajo k
realističnemu ali idealiziranemu upodabljanju in ustvarjajo svetove, v katerih
je otroštvo sanjsko prijetno obdobje, zato so te vrste ilustracije zelo
priljubljene tudi pri odraslih. Mlajše generacije ilustratork so po eni strani
pod močnim vplivom uspeha ''pravljičark'', po drugi strani pa se pogumno
lotevajo tudi eksperimentov. Nekatere znova vpeljujejo abstraktno govorico
visokega modernizma, druge se poigravajo s pop kulturo in načeli oblikovanja,
tretje pa so privedle umetnost risbe do neslutenih fines.
Tanja Mastnak