Slovenke v ameriški umetnosti
Slovenske
ženske so majhna skupnost v ameriškem talilnem loncu. Kljub temu so njihovi
umetniški in literarni dosežki nezanemarljivi, morda celo večji, kot bi jih
lahko pričakovali od njihovega števila. Slovenske Američanke so se uveljavile v
vseh oblikah umetnosti, od literature, gledališča, filma in glasbe, pa do plesa
in vizualnih umetnosti. Veliko jih je v skupnostih, mestih in naseljih, kjer so
delovale slovenske kulturne skupine, navdihovalo in spodbujalo ustvarjalnost
drugih. Druge so se s svojimi poklici uveljavile v mainstreamovskih krogih in
požele nacionalno priznanje.
Slovenske
ženske so se v Združene države in Kanado začele v večjem številu izseljevati v
devetdesetih letih 19. stoletja in bile kmalu sprejete kot enakopravne članice
v bratovščine, zbore in dramske krožke. V času pred prvo svetovno vojno so
začele ustanavljati lastne skupine v okviru novih župnij in slovenskih
kulturnih centrov, ki so nastajali v industrijskih mestih, kot so Cleveland,
Chicago in Pittsburgh, pa tudi v kmetijskih in rudarskih naseljih. Tako kot
doma v Sloveniji so bile običajno odgovorne za ohranjanje glasbenega in
kulturnega izročila na domu. Nekatere so služile denar s tradicionalnimi
opravili in obrtmi, kot so šivanje, kuhanje, izdelovanje čipk in pletenje
slamnikov, druge pa so svoje ročne spretnosti unovčile na drugih področjih,
vključno z sestavljanjem električnih naprav, izdelovanjem vzorcev in poklici v
gostinstvu.
Slovenke so
izkoristile prednosti in tehnologijo, ki so jim bili na voljo v Novem svetu, in
razvile umetniško izraznost do ravni, ki je bila njihovim sestričnam v stari
domovini nedosegljiva ali nedostopna. Američanke so bile prve, ki so izvajale
slovensko glasbo in recitale na ploščah, radiu in televiziji – desetletje ali
več pred uveljavitvijo podobnih medijev v Sloveniji. Druge so svojo
ustvarjalnost izražale kot časopisne urednice, izdajateljice, radijske
napovedovalke, performerke ter glasbene in gledališke režiserke – celo
generacijo preden so ženske v Sloveniji dosegle podobne položaje. V nekaterih
slovensko-ameriških skupnostih so izjemno nadarjene ženske postale lokalne
legende.
Ženske lože v
slovensko-ameriških društvih so pomagale članicam razširiti obzorja in jih
spodbudile k skupnemu delu za skupno dobro – s projekti zbiranja sredstev,
izobraževanjem, dejavnostmi, povezanimi z ohranjanjem dediščine ali na osnovi
verske pripadnosti, pa tudi s političnim delovanjem. Dve narodni organizaciji –
Slovenska ženska zveza Amerike (Slovenian
Women's Union of America - SWUA, 1926) in Progresivne Slovenke Amerike (Progressive Slovene Women of America - PSWA,
1934 do 2004) sta prepoznali vlogo žena in mater pri ohranjanju slovenskih
tradicij in hkrati izboljšanju življenja v vlogi ameriških državljank. Različni
krožki so ponujali tečaje kuhanja, obrti in jezikovne tečaje, organizirali pa
so tudi predavanja in dogodke. Njihove publikacije so povezale razpršene
članice in jim zagotavljale možnost pisanja o lokalnih dogodkih in osebnih
izkušnjah. Po drugi svetovni vojni je v slovensko-ameriških kulturnih
organizacijah vodilne položaje prevzemalo vse več žensk, danes pa so v veliki
meri odgovorne za ohranjanje teh skupin.
Z vsako novo
generacijo je vse več žensk zapuščalo zavetje skupnosti in sledilo svojim
muzam. Nekaj jih je nase opozorilo v obdobju med vojnama, posebej v
uprizoritvenih umetnostih v New Yorku in Kaliforniji. Literarni impulz žensk
slovenskega porekla je znova prišel na dan po drugi svetovni vojni, ko so se
njihove angleško govoreče in univerzitetno izobražene hčere uveljavile kot
pisateljice ali novinarke. Druge so si ustvarile ime na področju glasbe in
plesa in s svojimi dosežki požele hvalo in občudovanje. Manj jih je uspelo v
likovni umetnosti, fotografiji in plesu, čeprav so nekatere dosegle lepe uspehe
v svojih lokalnih skupnostih. Čeprav se še ni pojavila zvezda kova slikarke
Fride Kahlo ali filmske igralke Lane Turner, so slovenske Američanke delale ob
njih, pa tudi ob slavnih moških na področju uprizoritvenih in vizualnih
umetnosti ter literature in si zgradile lasten sloves. Veliko umetnic in
pisateljic iz Slovenije je tudi študiralo, poučevalo in nastopalo po Združenih
državah in Kanadi.
Slovenke, ki so
si ustvarile ime v ameriški umetnosti, zaslužijo več kot zgolj bežno zanimanje.
Čeprav morda v njihovih genijih ni nič intrinzično slovenskega, kljub temu
dajejo navdih in občutek ponosa Slovencem, kjerkoli že so. Dokazujejo jim, da
hčere tako majhnega naroda lahko dosežejo priznanje za svoje ustvarjalne
vizije. In ko ena od njih pokaže nekaj značilno slovenskega v svojem delu, je
to še dodaten plus.
Joseph Valenčič
Letošnjem festival predstavlja tudi razstavo arhivskih fotografij iz osebne
zbirke Josepha Valenčiča, Vrle smo Američanke.
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: Cankarjev dom
S pomočjo: Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani / U.S. Embassy Ljubljana, Slovenia; Skrivanek Prevajalske Storitve d.o.o
