Zgodovina / Spomin

Molki, utaje, pozabe

Spominjanje
in pozaba sta dve plati iste medalje. Zasidrana v okvire sočasnosti in preplet
mnogoterih kolektivnih solidarnosti sta kot dragoceni surovini zgodovine
podvržena pritiskom posameznih skupin in teži družbenih sprememb. V
patriarhalnem zahodnem redu,  ki je svoje
temelje zgradil na spolni neenakosti in ideološkem utemeljevanju ženske
inferiornosti, je od antike naprej nenehna erozija spominjanja puščala ženske
zunaj zgodovine. Zato pa je vpis žensk v zgodovino pomenil ne le razgrinjanje
njihove preteklosti, temveč tudi spopad z mizogino tradicijo, to je s tistimi
družbenimi in kulturnimi sponami, ki so določale in ohranjale odvisnost žensk
od moških. Tudi danes odkrivanje in raziskovanje žensk v preteklosti ni samo
soočenje z mnogoterimi življenjskimi izkušnjami posameznic in vlogami, ki so
jih imele ženske kot pripadnice verskih, etničnih, razrednih, poklicnih skupin
v določenem času in prostoru, temveč tudi ukvarjanje s
politično-institucionalnimi, pravnimi in kulturnimi okviri, ki so jih postavili
moški in ki omogočajo oblike spolne diskriminacije.

Da
se brez vzpostavitve nove matrilinearne genealogije patrilinearna logika sama
po sebi ne bo porušila in da bi bilo zatorej brez takega posega povsem naivno pričakovati
radikalne spremembe v odnosih med spoloma, so ob koncu 19. stoletja trdile
najbolj udarne sodelavke Slovenke,
v medvojnem času pa še bolj odločno urednice Ženskega lista. Njihovo zavzemanje za emancipacijo žensk in
njihovo enakopravnost v slovenski družbi je pomenilo razgalitev velike zmote:
da so vso zgodovino ustvarili moški. ˝Če hočemo razumeti današnji položaj
žene, nam je potrebno dvoje. V prvi vrsti moramo poznati in razumeti pojave
družbe, v kateri živi in katere produkt je žena, poleg tega pa moramo poiskati
vzroke teh pojavov, katerih zapovrstnost nam kaže zgodovinski razvoj družbe.
Samo na ta način moremo spoznati medsebojno povezanost dogodkov in razumeti,
zakaj se je ta ali ona družbena oblika razvila tako in drugače,˝ je leta
1934 zapisala Angela Vode.

Na
začetku devetdesetih let, ko je študij spolov našel mesto v slovenskih
univerzitetnih institucijah in sta se tako slovensko družboslovje in
humanistika ukvarjala s spolno neenakostjo v pedagoškem in znanstvenem delu, je
zagovor zgodovine žensk ostajal na deklarativni ravni. V Sloveniji je bilo
potrebno zgodovino žensk ne samo zapisati, temveč tudi priznati. Šele na
prehodu iz 20. v 21.stoletje je osvetljevanje prisotnosti žensk in delovanja
zajelo različna obdobja, družbena okolja in številne vidike zgodovinske
pojavnosti žensk. Če k seznamu zadnjih raziskav postavimo ob bok tudi vse
študije, ki so nam v preteklosti in še posebej zadnjih dveh desetletjih
približale preteklost žensk v slovenskem prostoru in zgodovini, potem lahko ugotovimo,
da zgodovinopisna bera navkljub fragmentarnosti na tem področju ni
zanemarljiva, da beleži dosežke in da preučevanje prisotnosti žensk v slovenski
družbi potrjuje njene specifičnosti, hkrati pa tudi njeno vpetost v širši tok
evropske zgodovine.

In
vendar, če se ne želimo prepustiti samovšečnosti, potem ostaja tudi jasno, da
je pogled v preteklost v Sloveniji močno obremenjen z mizogino tradicijo – tako
se vsaj da sklepati na podlagi izključitve žensk iz številnih zgodovinskih
sintez, monografij, leksikonov, kronik, zgodovinskih priročnikov in učbenikov –
in z ''izvorno amnezijo'’, ki nas z brisanjem predhodnih izkušenj in spoznanj
še vedno opozarja na težavno vzpostavljanje ''ženskega spomina'’.
Marta Verginella

Klub Lili Novy se bo od 26. 9. do 10. 10.
spremenil v knjižnični prostor, kjer bodo obiskovalci lahko prebirali ali zgolj
listali izbrane knjige in revije, nekatere pa bo mogoče tudi kupiti. Gre, na
eni strani, za izbor tistih del, ki so bila predstavljena v preteklih izdajah
festivala Mesto žensk, na drugi pa za izbor, ki je nastal na osnovi letos
izdane knjige Ženska obrobja: vpis žensk
v zgodovino Slovencev avtorice Marte Verginelle (založba Delta). Dodana so
še nekatera dela, ki bodisi proučujejo posamezna tematska področja bodisi
odkrivajo tisto, kar je "uradno" zgodovinopisje pustilo na robu poti.

Organizacija in produkcija: Mesto žensk
V sodelovanju: Cankarjev dom & založbe: Apokalipsa,
Arhiv Republike Slovenije, /*cf., Didakta, Drava, Društvo za kulturološke
raziskave (Delta), Emzin, Fakulteta za družbene vede, Goriška Mohorjeva družba,
Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični
študij, Krtina, Liberalna akademija: Visoka šola za socialno delo, Litera, Maska,
Mirovni inštitut, Nova revija, Slovensko etnološko društvo, Sophia, Studia
humanitatis, Študentska založba, Urad za enake možnosti, ZAK, Zgodovinski arhiv
Ptuj, Zveza zgodovinskih društev Slovenije