Ena poje, druga ne (L'une chante l'autre pas)
Pariz, 1962. V zraku diši po revoluciji. Pauline (Valérie Mairesse) je živahno mestno dekle, neukročena trmoglavka, ki sanja o pevski karieri. Nekoliko starejša Suzanne (Thérèse Liotard) je mati dveh otrok, ki je z brezperspektivnega podeželja pobegnila v mesto, kjer se še vedno bori z revščino – tretjega otroka si ne more privoščiti. Spoprijateljita se, ko Pauline oz. Pomme Suzanni posodi denar za nelegalen splav. Splet tragičnih dogodkov ju nato loči in šele deset let kasneje se po naključju srečata na protestih za pravico do splava. Obljubita si, da bosta ostali v stiku – pišeta si razglednice, preko katerih spremljamo, kako gibanje za ženske pravice zaznamuje in spreminja njuni življenji. Ena poje, druga ne je eden Vardinih politično najodločnejših, a obenem najtoplejših filmov, feministični muzikal, ki z jasno in spevno ostrino odmeva še danes.
Režija: Agnès Varda; Scenarij: Agnès Varda; produkcija in distribucija: mk2; igrajo: Thérèse Liotard, Valèrie Mairesse, Ali Rafie, Robert Dadiès; kinematografija: Charlie Van Damme; glasba: Francois Werthmeimer Orchidér; koprodukcija: Mesto žensk, Kinoteka, podpora: Ustvarjalna Evropa (projekt BEPART), Ministrstvo za javno upravo RS.
Pravica do izbire: osebno je politično
Pred več kot pol stoletja je uporna muza Carole Roussopoulos s tovarišicami posnela dokumentarec Pa ne fukajte! (Y'a qu'à pas baiser, 1971), v katerem so bili tudi posnetki opravljanja splava v času, ko je bil ta v Franciji še prepovedan. Znamenita francoska režiserka Agnès Varda le nekaj let kasneje tematiko splava odkrito naslovi s filmom Ena poje, druga ne (L'une chante, l'autre pas, 1977).
Če se je sedma umetnost v zadnjih desetletjih s tematiko splava dodobra spoznala, pri čemer neposredno upodabljanje in naslavljanje te teme ni več le domena režiserk/aktivistk – pomislimo zgolj na 4 meseci, 3 tedni, 2 dneva (4 luni, 3 săptămâni și 2 zile, 2007) Cristiana Mungiuja, – se je stanje na področju prekinitve nosečnosti, pa naj si bo to na Poljskem, Hrvaškem ali v ZDA, zopet zaostrilo.
Na dogodku bomo spregovorile o zgodovini in pomenu boja za reproduktivne pravice, o novo vzniklih konservativnih reproduktivnih politikah in o tem, kaj nam o stanju sveta, ki želi nadzirati ženska telesa, lahko povedo filmi. Na pogovoru bodo sodelovale Milica Antić Gaber, Vesna Leskošek in Majda Širca Ravnikar, moderirala ga bo Petra Meterc.
