HI-RES (video)
Video HI-RES zastavlja vprašanja in ponuja nekaj
nepričakovanih odgovorov na to, kaj je treba danes narediti na področju sodobne
umetnosti/plesa, kje so meje reprezentacije kot okvira, ki vpliva na sodobni
ples, in kakšna je sposobnost plešočega telesa pri ustvarjanju pomena zase in
za druge. Okvir ima v videu ključen pomen, saj nam podčrta artificielnost
sodobne plesne scene. Okvir govori o sodobnem plesu kot praksi, ki presega
življenje, in jasno konceptualizira prepad, razpoko, razdaljo med telesom
življenja in življenjem plešočega telesa na odru. Brez naftovodov, brez kanalov
zunanjega sveta teh teles ni mogoče ponovno povezati.
Zmogljivost telesa v HI-RES lahko zaobjamemo – opirajoč se na
Deleuza – takole. Prvič: vpeljati velja Deleuzovo tezo v povezavi s Spinozo:
nihče ne ve, česa je sposobno telo. In drugič, z Deleuzom se vprašajmo: ali je
sodobni ples sposoben predstavljati telo.
HI-RES se navezuje na zgodovino plesa, a tudi
na postopke, ki so skozi zgodovino disciplinirali telo. Skrinjica v HI-RES
govori o zasebni lastnini. V plesni predstavi izzove nasilje. Maja Delak in
Mala Kline sta to Pandorino skrinjico zasnovali v območju ponavljajoče se
kompulzivnosti, ki vsakogar obdrži na napačni ali pravi strani.
HI-RES razvija dve močni stanji akcije in
kontemplacije: dolgočasje in vrtoglavico, ki ju politika in analiza globalnega
kapitalističnega sistema in njegovih performativnih politik nepretrgoma
ohranjata. Giorgio Agamben odkrije v dolgočasju, sledeč Heideggerju, razmerje
med človekovim dolgočasjem in živalsko otopelostjo. V obeh primerih sta tako
človek kot žival zadržana v suspenzu. Človek je preprosto žival, ki se je
naučila dolgočasja. Če ima čas, da se lahko dolgočasi! Kdo ima danes čas, da se
lahko dolgočasi?
Vprašanje o možnostih produkcije je sestavni del videa HI-RES
in določa njegovo estetiko. Video je skupinski projekt, nastal v
partnerstvu s plesalkami in koreografinjami, snemalcem in montažerjem, igralci
in produkcijsko hišo. Metafizika ustvarjanja je tako taktika snemalne knjige in
operacija denarja. V videu se sodobni ples povezuje s teorijo, da je danes
nujno kontaminirati umetnost s politiko, če želimo vzpostaviti relevantno
kritiko. Vendar pa ostaja odprto vprašanje, kako zadeve radikalizirati, kajti
jasno je, da je teorija del industrije, da postaja poza, da je
intelektualna drža lahko le okras, da vse deluje prek procesa proizvodnje
znamk; podobno kot Benetton ali Stefanel imamo takšne znamke tudi v teoriji in
umetnosti.
Marina Gržinić
Slovenski premierni predstavitvi videa HI-RES bo sledil razgovor z
avtoricami. V drugem delu večera napovedujemo pogovor o knjigi Trenutki
odločitve – performativno, politično in tehnološko: umetniški video, filmska in
interaktivna večmedijska dela Marine Gržinić in Aine Šmid 1982-2005, ki
je izšla v letu 2006, Zak, Ljubljana, uredili pa sta jo Marina Gržinić in Tanja
Velagić. Pogovor, na katerem bosta sodelovali obe urednici, bosta
moderirali Mojca Puncer in Lidija Radojevič.
Produkcija: VPK, Ljubljana, Zavod Emanat
Projekcija videa in pogovor o knjigi
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: Zavod Emanat, Bunker/Stara
elektrarna
