UROK

Program v galeriji Škuc

Sreda, 5. oktober
20.00 / Galerija Škuc, Otvoritev mednarodne skupinske
razstave Urok, kurator Predrag Pajdić / Jo Andres, Milijana Babić, Maja
Bajević, Hrafnhildur Benediktsdóttir, Andreia Chaves, Carolyn Cowan, Alexandra
Eldridge, Alicia F., Denise Grünstein, Rose-Gabriel De La Lyre, J. L.
Nash, Nathália Mello, Nina Thilas-Mohs, Lana Zdravković (Kitch)

20.00 – 21.00 / Nathália Mello / Absceno: Mlada ženska plemena Tupinomos iz »Vode, ki skriva samo sebe«
se danes poroči, performans
20.00 – 21.00 / Lana
Zdravković (Kitch) / XXX YU , performans
20.00 – 23.00 / Hrafnhildur Benediktsdóttir / Preobrazba, performans
20.00 – 23.00 / Milijana Babić / Gradnja svetle prihodnosti, kolektivni performans
21.00 – 21.15 / Nina Thilas-Mohs z Alicio F. / Uročila sem te, performans

Četrtek, 6. oktober
14.00 – 16.00 / Okrogla miza z umetnicami  razstave Urok, vodi Predrag Pajdić
17.00 – 18.00 / Katarina Majerhold / Ljubezen, umetnost in ženske, predavanje

Petek, 7. oktober
15.00 – 18.00 / Nathália Mello / V mestu, performans
18.30 – 19.10 / Violeta Luna / Rekviem za izgubljeno deželo, performans

Ponedeljek, 10.
oktober
16-00 – 18.00 / Marija Mojca Pungerčar, Renata Salecl,
Ksenija Vidmar Horvat / Delavke med
svobodo, izbiro in revščino, okrogla miza, vodi Vesna Leskovšek

18.30 – 19.00 / Lidija Vasiljević & Violeta
Anđelković / 12-15%, film
19.00 – 19.30 / Lidija Vasiljević / pogovor z umetnico,
vodi Vesna Leskovšek

Vsi pogovori in predstavitve bodo v angleškem jeziku, z
izjemo okrogle mize Delavke med svobodo,
izbiro in revščino in pogovora z
Lidijo Vasiljević.

Otvoritev mednarodne skupinske razstave Urok,
5. oktober 2011 ob 20.00, s performansi Hrafnhildur Benediktsdóttir, Milijane
Babić, Nathálie Mello, Lane Zdravković (Kitch), Nine Thilas-Mohs z Alicio
F.

Urok je skupinska razstava mednarodnih
umetnic, ki poskušajo s svojim delom razumeti, izkusiti in vplivati na svet z
magijo, skrivnostno umetnostjo spreminjanja resničnosti bodisi z uporabo
nadnaravnih moči ali z znanjem okultnih zakonitosti, ki so uradni znanosti
neznane. Zaklinjanje jezika skozi podobo »začara« percepcijo vidnega prostora.
Ponuja magično doktrino kozmične privlačnosti med stvarmi, ki so vidne, in
tistimi, ki to niso; vsaka magija ponuja bežen vpogled v sedaj in jutri iluzij
sedanjosti in prihodnosti.

Ukvarjanje z magijo, ki je prisotna že od starodavnih
časov, čeprav pogosto pospremljena s sumničavostjo in nejevero, je največkrat
ovito v simbole in alegorije ter povezano z osamitvijo in skrivnostnostjo. V
sebi nosi odmeve vere, da je nekaj osupljivega, vendar s prodiranjem v
najgloblje skrivnosti istočasno postaja vse bolj mračno in nevarno.

Po drugi strani pa predstavlja magija, ne glede na svojo
skrivnostnost, številnim ljudem edini vir duhovnega vodstva in upanja, še
posebej v obdobjih krize, težav in hudih stisk. Ponuja dvojno podobo, v kateri
se notranja in zunanja resničnost srečata v edinstvenem stičišču. Enojna
percepcija podobe je ljudi naredila ranljive. Trpijo, so prizadeti in
trpinčeni. V strahu pred nadnaravnimi silami in magijo postane urok edina
razlaga za neznano.

Ko medicina nima zdravila za usodno bolezen,
se človek v upanju na ozdravitev zateče k zdravilcu. Ko nas sedanjost pusti na
cedilu, ko ni služb, prihodnost pa se zdi vse bolj negotova, ko ni odgovorov za
tesnobo, bolečino in trpljenje, se človek včasih zateče k tistim, ki imajo
znanje, ki so morda sposobni premagati urok – vedeževalci, šamani, guruji in
jasnovidci. Kakšna magija je v njihovem znanju, delajo tako, kot so delali
starodavni magi? Se pretvarjajo, da so bogovi, da bi v srca resničnih božanstev
vnesli strah in v resnici delovali ali kanalizirali skoznje kot edini, ki imajo
ključ do notranjega miru in razumevanja. Gledajo v srca in duše enopodobnih
človeških bitij ali dvopodobnih situacij?

Svet je v krizi. Zahodno gospodarstvo propada. Revščina
in lakota se širita kot neustavljiva in neozdravljiva bolezen. Besnijo stare
vojne in nasprotja. Podnebje se nenadzorovano spreminja. Demokracije
odpovedujejo, človekove pravice se neprestano kršijo, svobode (izbire, govora,
izražanja, bivanja) izginjajo v brezupni gonji za hitrim dobičkom, pohlepom in
težnji po nadzorovanju padajoče spirale zadovoljstva in pešanju družbenega
reda. Vlade, ki so nekoč obljubljale blaginjo in svobodo, sprejemajo (vsak dan)
nove omejevalne zakone. Za vojne in »varnost« se zapravi več denarja kot za
blaginjo, socialno varstvo, kulturo in izobrazbo. Je to začetek apokaliptične
sedanjosti? Je to morda konec sveta ali preprosto začetek konca obstoječega
reda? Kaj bo prinesla prihodnost? Ali prihodnost sploh obstaja?

S tem v mislih smo zasnovali razstavo Urok; kot
umetniški poskus sklicevanja na alternativne vizije prihodnosti, polne sanj,
domišljije, čudes in očaranosti. Grozljiva in skrivnostna resničnost, v kateri
se nočne more in groza srečno končajo, začarane z lučjo upanja in blagostanja.
Človek lahko zamenja obred za verski ritual, morda pa je razlog v tem, da ne
posvečamo dovolj pozornosti podrobnosti, ki ju jasno razlikuje in razločuje.
Kaj sta magija in uročenost drugega kot epitom akcije in reakcije v tem
vesolju? Magija je tista, ki hkrati vpliva in izvršuje nadzor. Vsak njen simbol
ne kliče po zaščiti pred tem svetom, temveč poskuša izkoristiti moč dobrega in
zla za doseganje ciljev in usod. Te podobe nosijo domnevo nadnaravne
identitete, ob kateri se gledalec sprašuje, katero stran dvojne podobe
pravzaprav gleda. Besede nosijo v sebi magično moč in uroke. Podobe prebujajo
jezikovne vzorce in vsak obred in kretnja jamčita mistično vdanost. Pazite, kaj
mislite, ko odprete oči, da bi videli. (Predrag Pajdić)