Feminizem v zvočnih umetnosti

Mednarodna konferenca
// Musica Femina // v angleščini //

Ob vidni proliferaciji koncertov, koncertnih ciklov in festivalov, ki v ospredje postavljajo zvočne umetnice, lahko zanesljivo rečemo, da so napori feminističnih producentk in zvočnih umetnic obrodili sadove. Vendar pa se zdi, da z usmeritvijo v dogodkovnost včasih umanjka prostor za teoretske razmisleke in delo, ki poteka onkraj javnega odra, a je prav tako vibrantno. Na konferenci Feminizem v zvočnih umetnostih, ki jo pripravljamo v sklopu evropskega projekta Musica Femina International, se bomo na predavanjih muzikologinj, sociologinj zvočnosti, skladateljic in producentk osredotočile prav na teoretski vidik feminističnega dela v zvočnih umetnostih.

Obravnavale bomo pet temeljnih področij, relevantnih tako za mednarodni kot lokalni prostor: raziskovanje in arhiviranje življenj in umetniških del skladateljic, potenciale in izzive pri feministični muzeologiji na področju zvočnih umetnosti, pomembnost prisotnosti zvočnih umetnic na javnih odrih, politično v komponiranju ter nove pristope k zvočni historiografiji umetnic na področju nekdanje Jugoslavije.

Prost vstop.

-----

Urnik:

15.00: Mary Ellen Kitchens (DE): O glasbenih arhivih: Raziskava o skladateljicah
15.45: Irene Suchy (AT): Feministična muzikologija, glasba skladateljic in njihova lastna soba: Ovire in prednosti
16.45: Bettina Wackernagel (DE): Nikdar ne prenehajmo dvomiti: (Ponovno) odkrivanje protagonistk v elektronski glasbi
17.30: Nina Dragičević (SI): Iskanje zgodovine ženskih zvočnih ustvarjalk na področju nekdanje Jugoslavije
18.30: Andrea Szigetvári (HU): Komponiranje političnosti

-----

Povzetki:

Mary Ellen Kitchens
O glasbenih arhivih: Raziskovanje o skladateljicah
Predstavitev bo zajemala pomembnejše dejavnosti Ženskih glasbenih arhivov (Archiv Frau und Musik, AFM v Frankfurtu, Nemčija) in njihovega dejavnega združenja, Mednarodne delovne skupine o ženskah v glasbi, v 40. letu obstoja organizacije. Razpravljali bomo o tekočih projektih, kakršni so denimo »Povečevanje vidnosti žensk v glasbi«, »Štipendija za skladateljico na rezidenci«, projekt ustne zgodovine »Aktivistke na glasbenem področju ustvarjajo vidnost«, arhiv in digitalizacija. Obenem bodo predstavljene nekatere redne dejavnosti organizacije Archiv Frau und Musik: razvoj stalne zbirke (pri zbiranju se osredotočamo na glasbene kompozicije skladateljic), zbiranje novinarskih kritik in člankov v zvezi z ženskami v glasbi, mreženjem žensk v glasbenih organizacijah vsepovsod po Nemčiji, raziskovalne dejavnosti, ustvarjanje seznamov repertoarja del skladateljic z opombami, vodeni ogledi arhiva Frau und Musik, predavanja na sorodne teme, pa tudi koncerti, ki vključujejo dela skladateljic.

Irene Suchy
Feministična muzikologija, glasba skladateljic in njihova lastna soba: Ovire in prednosti
Po desetih letih iskanja prizorišča je leta 2018 končno prišlo do razstave MusicaFemina – From Shadow to Light, ki predstavlja ustvarjalnost skladateljic vseskozi zgodovino, v zgodovinskih vrtovih cesarske palače v Schönbrunnu na Dunaju. Razstava, ki jo je v dveh mesecih obiskalo 56.000 ljudi, je občinstvu ponudila uvod v razumevanje pomembne vloge, ki so jo ženske skozi stoletja igrale pri glasbenem ustvarjanju. Poleg predstavitve glavnih tem razstave in razlogov zanje bo predavanje obravnavalo tudi vprašanja, kakršna so proces raziskovanja glasbe skladateljic; prednosti in ovire izbire skladateljic za skupinsko razstavo, upoštevanje vprašanj, kakršno je poudarjanje njihove vidnosti ali navajanje izpustov; ovire pri iskanju virov za velikopotezne projekte; in kako lahko delo ženskih skladateljic najde skupni cilj z drugimi oblikami ustvarjalnosti, kot so poezija, film, uprizoritvene umetnosti in kiparstvo. Cilj predavanja je torej odpiranje prostora za redne razprave o orodju in strategijah, ki žensk ne podpirajo zgolj pri komponiranju, temveč obenem potrjujejo nujnost naslavljanja osrednjih političnih tem, kakršne so nasilje nad ženskami, femicid, skupno dobro gospodarstvo, trajnostne politike in pacifizem.

Bettina Wackernagel
Nikdar ne prenehajmo dvomiti: (Ponovno) odkrivanje protagonistk v elektronski glasbi
Elektronska glasba in zvočna produkcija sta temeljito vgrajeni v svet umetnosti in vsakdanje življenje, pa vendar so skladatelji elektronske glasbe pionirji, ki razen nekaterih izjem, kot so Karlheinz Stockhausen, Gottfried Michael König in Jean-Claude Risset, ostajajo v veliki meri neznani. Enako, le da v še večji meri, to drži za skladateljice zgodnje elektronske glasbe, ki se pojavljajo le na margini glasbene zgodovine in katerih glasba je še danes komaj uspela vstopiti v naš kulturni spomin. Vendar pa so imele umetnice, kakršne so Bebe Barron, Else Marie Pade, Delia Derbyshire in Laurie Spiegel, uspešne kariere na področju zgodnje elektronske glasbe. Te skladateljice so sledile svojim lastnim potem, stran od ideologije, ki so jo predpisovali studii. V znatni meri so oblikovale zvok elektronske pop kulture in vplivale na več generacij glasbenikov: skupine, kakršne so Add N to (X), Sonic Boom, Aphex Twin in The Chemical Brothers, so se vse sklicevale na Delio Derbyshire, programsko opremo Music Mouse Laurie Spiegel pa so na veliko uporabljali v pop glasbi osemdesetih let dvajsetega stoletja. Predavanje se bo osredotočila na zgodnjo elektronsko glasbo žensk, predstavilo pa bo umetnice, kot so Laurie Spiegel, Suzanne Ciani, Beatriz Ferreyra in Daphne Oram, ter ponudilo razmislek o začetnem cilju in motivaciji za festival Heroines of Sound, ustanovljenem v Berlinu leta 2014.

Nina Dragičević
Iskanje zgodovine ženskih zvočnih umetnic na področju nekdanje Jugoslavije
Naslednje besedilo ni iskanje ženskih zvočnih umetnic znotraj obstoječega, temveč ugovor totalnosti, v kateri se svet želi predstaviti. Besedilo, ki črpa iz zvočnosti kot neločljive od družbe, se oklene odsotnih fragmentov in jih umešča v pozorno strukturirane družbene resničnosti, s čimer zareže vanje. Vendar pa so zvočnosti krhke, skozi neizogibno interpretacijo postanejo le odrezani kosi. Hélène Cixous naznani: »Prihodnosti ne sme več opredeljevati preteklost.« Z vidika neprivilegiranih skupin se preteklost razodeva kot nezadostna, celo polna pomanjkljivosti in izkrivljena, operacionalizirana, da bi ohranjala prav to zgodovinsko resničnost. Nemara je vprašanje: »Zakaj ni bilo nikakršnih velikih ženskih skladateljic?« napačno. Radikalna lezbična in feministična perspektiva Monique Wittig ga na novo opredeljuje. Ob upoštevanju političnih ekonomij pokaže na popolno odsotnost določene identitete in subjekta (v njenem primeru lezbijke) v zgodovini, z drugimi besedami, odsotnost v družbenem obstoju. Namesto da bi popolnoma odslovili zgodovino, Wittig predlaga invencijo kot nenehno začenjanje in potencial. Vendar pa odsotnost zmeraj implicira odsotnost zvočnosti, zvočnost pa nikoli ni resnično odsotna. Zgolj prek manevrov političnih ekonomij, ki izkoriščajo nestabilnost in možnosti interpretacije zvočnosti, se zdi, da je odsotna. Vprašanje odsotnosti zvočnih umetnic, skladateljic in zvočnih ustvarjalk v zgodovini določenih krajev je torej posledica pokoravanja dominantnim strukturam moči. Pisanje zgodovine glasbe je bolj kot kar koli drugega stvar poslušanja in, natančneje, vprašanja: Kdo posluša?

Andrea Szigetvári
Komponiranje političnosti
Ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja, ko je bila glasba osvobojena družbenih in religioznih funkcij, je ideja o »absolutni glasbi« pridobila na priljubljenosti in še zmeraj vpliva na naše mišljenje o glasbi. Eduard Hanslick je na primer trdil, da glasba ne potrebuje nikakršne konotacije izven glasbenih elementov, kajti »ne le, da glasba govori zgolj s pomočjo zvokov, temveč ne govori nikakor drugače kot v zvoku«. Njegovi nasprotniki, skladatelji, ki so ustvarjali programsko glasbo (Liszt, Smetana itd.), so verjeli, da bi morali v svojo glasbo vstavljati le poetično zunajglasbeno vsebino, ki je dovolj plemenita, da se jo izrazi kot del glasbe. Ko premišljujemo o morebitnih zunajglasbenih elementih današnje politike, se moramo zavedati, da niso nujno plemeniti. Mogoče je to eden od razlogov, zakaj se zdi, da je umetniška glasba preveč pedantna, da bi uporabljala politične subjekte, in to raje prepušča množičnim in popularnim žanrom. Elektroakustična glasba ima organsko povezavo z zunajglasbenimi elementi, saj je zelo pogosto svoje lastno izvorno gradivo. Tako njeni novi žanri (npr. zvočna krajina) kot glasbeno orodje (npr. transkripcija govora v melodijo) pomagajo ponuditi prehode med pomeni, čustvi in formalnimi glasbenimi strukturami. Tema Goveje-kolerabje kantate je begunska kriza. Delo, napisano za sopran in elektroakustične zvoke, uporablja različne elektroakustične glasbene tehnike, da prikaže, kako je mogoče glasbeni zvok – ustvarjen iz zunajglasbenih gradiv – prepletati s slabimi in dobrimi stvarmi, ki so jih zmožna človeška bitja.

Zasnova: Nina Dragičević, Teja Reba; organizacija in produkcija: Mesto žensk v sodelovanju z: Bunker – Stara mestna elektrarna. V sklopu evropskega projekta sodelovanja Musica Femina International; podpira: Program Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Balassijev inštitut.