UROK

Program v galeriji Škuc

Sreda, 5. oktober
20.00 / Galerija Škuc, Otvoritev mednarodne skupinske razstave Urok, kurator Predrag Pajdić / Jo Andres, Milijana Babić, Maja Bajević, Hrafnhildur Benediktsdóttir, Andreia Chaves, Carolyn Cowan, Alexandra Eldridge, Alicia F., Denise Grünstein, Rose-Gabriel De La Lyre, J. L. Nash, Nathália Mello, Nina Thilas-Mohs, Lana Zdravković (Kitch)

20.00 – 21.00 / Nathália Mello / Absceno: Mlada ženska plemena Tupinomos iz »Vode, ki skriva samo sebe« se danes poroči, performans
20.00 – 21.00 / Lana Zdravković (Kitch) / XXX YU , performans
20.00 – 23.00 / Hrafnhildur Benediktsdóttir / Preobrazba, performans
20.00 – 23.00 / Milijana Babić / Gradnja svetle prihodnosti, kolektivni performans
21.00 – 21.15 / Nina Thilas-Mohs z Alicio F. / Uročila sem te, performans

Četrtek, 6. oktober
14.00 – 16.00 / Okrogla miza z umetnicami  razstave Urok, vodi Predrag Pajdić
17.00 – 18.00 / Katarina Majerhold / Ljubezen, umetnost in ženske, predavanje

Petek, 7. oktober
15.00 – 18.00 / Nathália Mello / V mestu, performans
18.30 – 19.10 / Violeta Luna / Rekviem za izgubljeno deželo, performans

Ponedeljek, 10. oktober
16-00 – 18.00 / Marija Mojca Pungerčar, Renata Salecl, Ksenija Vidmar Horvat / Delavke med svobodo, izbiro in revščino, okrogla miza, vodi Vesna Leskovšek

18.30 – 19.00 / Lidija Vasiljević & Violeta Anđelković / 12-15%, film
19.00 – 19.30 / Lidija Vasiljević / pogovor z umetnico, vodi Vesna Leskovšek

Vsi pogovori in predstavitve bodo v angleškem jeziku, z izjemo okrogle mize Delavke med svobodo, izbiro in revščino in pogovora z Lidijo Vasiljević.

Otvoritev mednarodne skupinske razstave Urok, 5. oktober 2011 ob 20.00, s performansi Hrafnhildur Benediktsdóttir, Milijane Babić, Nathálie Mello, Lane Zdravković (Kitch), Nine Thilas-Mohs z Alicio F.

Urok je skupinska razstava mednarodnih umetnic, ki poskušajo s svojim delom razumeti, izkusiti in vplivati na svet z magijo, skrivnostno umetnostjo spreminjanja resničnosti bodisi z uporabo nadnaravnih moči ali z znanjem okultnih zakonitosti, ki so uradni znanosti neznane. Zaklinjanje jezika skozi podobo »začara« percepcijo vidnega prostora. Ponuja magično doktrino kozmične privlačnosti med stvarmi, ki so vidne, in tistimi, ki to niso; vsaka magija ponuja bežen vpogled v sedaj in jutri iluzij sedanjosti in prihodnosti.

Ukvarjanje z magijo, ki je prisotna že od starodavnih časov, čeprav pogosto pospremljena s sumničavostjo in nejevero, je največkrat ovito v simbole in alegorije ter povezano z osamitvijo in skrivnostnostjo. V sebi nosi odmeve vere, da je nekaj osupljivega, vendar s prodiranjem v najgloblje skrivnosti istočasno postaja vse bolj mračno in nevarno.

Po drugi strani pa predstavlja magija, ne glede na svojo skrivnostnost, številnim ljudem edini vir duhovnega vodstva in upanja, še posebej v obdobjih krize, težav in hudih stisk. Ponuja dvojno podobo, v kateri se notranja in zunanja resničnost srečata v edinstvenem stičišču. Enojna percepcija podobe je ljudi naredila ranljive. Trpijo, so prizadeti in trpinčeni. V strahu pred nadnaravnimi silami in magijo postane urok edina razlaga za neznano.

Ko medicina nima zdravila za usodno bolezen, se človek v upanju na ozdravitev zateče k zdravilcu. Ko nas sedanjost pusti na cedilu, ko ni služb, prihodnost pa se zdi vse bolj negotova, ko ni odgovorov za tesnobo, bolečino in trpljenje, se človek včasih zateče k tistim, ki imajo znanje, ki so morda sposobni premagati urok – vedeževalci, šamani, guruji in jasnovidci. Kakšna magija je v njihovem znanju, delajo tako, kot so delali starodavni magi? Se pretvarjajo, da so bogovi, da bi v srca resničnih božanstev vnesli strah in v resnici delovali ali kanalizirali skoznje kot edini, ki imajo ključ do notranjega miru in razumevanja. Gledajo v srca in duše enopodobnih človeških bitij ali dvopodobnih situacij?

Svet je v krizi. Zahodno gospodarstvo propada. Revščina in lakota se širita kot neustavljiva in neozdravljiva bolezen. Besnijo stare vojne in nasprotja. Podnebje se nenadzorovano spreminja. Demokracije odpovedujejo, človekove pravice se neprestano kršijo, svobode (izbire, govora, izražanja, bivanja) izginjajo v brezupni gonji za hitrim dobičkom, pohlepom in težnji po nadzorovanju padajoče spirale zadovoljstva in pešanju družbenega reda. Vlade, ki so nekoč obljubljale blaginjo in svobodo, sprejemajo (vsak dan) nove omejevalne zakone. Za vojne in »varnost« se zapravi več denarja kot za blaginjo, socialno varstvo, kulturo in izobrazbo. Je to začetek apokaliptične sedanjosti? Je to morda konec sveta ali preprosto začetek konca obstoječega reda? Kaj bo prinesla prihodnost? Ali prihodnost sploh obstaja?

S tem v mislih smo zasnovali razstavo Urok; kot umetniški poskus sklicevanja na alternativne vizije prihodnosti, polne sanj, domišljije, čudes in očaranosti. Grozljiva in skrivnostna resničnost, v kateri se nočne more in groza srečno končajo, začarane z lučjo upanja in blagostanja. Človek lahko zamenja obred za verski ritual, morda pa je razlog v tem, da ne posvečamo dovolj pozornosti podrobnosti, ki ju jasno razlikuje in razločuje. Kaj sta magija in uročenost drugega kot epitom akcije in reakcije v tem vesolju? Magija je tista, ki hkrati vpliva in izvršuje nadzor. Vsak njen simbol ne kliče po zaščiti pred tem svetom, temveč poskuša izkoristiti moč dobrega in zla za doseganje ciljev in usod. Te podobe nosijo domnevo nadnaravne identitete, ob kateri se gledalec sprašuje, katero stran dvojne podobe pravzaprav gleda. Besede nosijo v sebi magično moč in uroke. Podobe prebujajo jezikovne vzorce in vsak obred in kretnja jamčita mistično vdanost. Pazite, kaj mislite, ko odprete oči, da bi videli. (Predrag Pajdić)