Uvod v filmski program

Skupni imenovalec umetnic, ki jih gostimo v duhu letošnjega tematskega
vodila – Abrakadabra! –, je »magija« preživetih in nefunkcionalnih
patriarhalnih vzorcev, družbeno-političnih konvencij in moralno-etičnih norm
ter vrednot, ki na prvo mesto ne postavljajo človeka, pač pa nekaj bolj
abstraktnega, neulovljivega – »magično moč« religije, ideologije, političnih
prepričanj, ki lahko služijo osvobajanju posameznika ali pa se prelevijo v
orodje manipulacije in zasužnjevanja v imenu potrošništva, (neo)kapitalizma,
verskega fanatizma, pohlepa po denarju, sle po moči, oblasti in nadzoru.

V sodelovanju s Slovensko kinoteko predstavljamo retrospektivo Marguerite
Duras, francoske pisateljice in režiserke, umetnice svobodnega duha, ki je
premagala številne ovire, od revščine in očetove smrti v ranem otroštvu, do
viktorijanske zategnjenosti, ki je neuspešno brzdala njeno seksualnost in
»nedamsko« obnašanje, do vztrajanja pri sanjah, da življenje posveti pisanju.
Slovenska kinoteka bo gostila tudi predstavitev sorodnega festivala iz Kaira –
Arab-Iberoamerican Women Film Festival, katerega osrednji cilj je razvijanje
mreže arabskih, španskih in latino-ameriških filmskih ustvarjalk. Pogled izza
kamere, ko so se znašle v areni aktualne »arabske pomladi«, prinaša filme iz
Libanona, Palestine, Egipta, Iraka in Tunizije. Ti obravnavajo vrsto
družbeno-aktualnih vprašanj, ki jih vsakokratna vrenja v svetu ponovno izvržejo
na površje, kot so migracije, izgnanstvo, terorizem, aktivizem ali vloga
žensk(e) v socialni strukturi skupnosti.

V sodelovanju z mestnim kinom Kinodvor pripravljamo pred-festivalski
dogodek – premierno predstavitev filmskega omnibusa Neke druge zgodbe, »projekt petih režiserk, ki razkriva tako utrip
družbenih dogajanj v državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije kot tudi dileme,
dvome, upanje in odnos do aktualnih problemov mlade generacije«, v katerem
imajo ženske glavno vlogo ne le na filmskem platnu, pač pa tudi v zakulisju umetniške
produkcije. Otroški del filmskega programa pa sta projekciji filma Jutri bo bolje poljske režiserke Dorote
Kędzierzawske, zgodbe o treh malih ubežnikih, »malih velikih herojih zlobnega
časa, v katerem živimo«.

V sodelovanju z Galerijo Škuc bomo v okviru okrogle mize z naslovom
»Delavke med svobodo, izbiro in revščino« predvajali tudi srbski dokumentarec
12 – 15% o načinih in dejanski pojavnosti žensk (in drugih marginaliziranih
skupin) v medijih.

Osrednja misel, ki naj spremlja naše gledalce, pa je, da je moderna znanost
že razvila učinkovite metode za reševanje številnih katastrofičnih globalnih
pojavov – od bolezenskih epidemij do zmanjševanja lakote, revščine in
okolje-varstvenih vprašanj. Človeštvo in vsak posameznik posebej nosita v sebi
tudi čisto drugačen nabor vrednot in ciljev, kot nam ga vsiljuje globalna
podganja dirka. Morda se zdi nerealno in utopično, toda človeška zgodovina je
polna tako neverjetnega nasilja kot tudi čudežev. Transformacija človeštva v
skupnost avtonomnih in osvobojenih posameznikov ne glede na barvo kože, rasno
pripadnost, versko ali politično prepričanje – utopija? ali – Abrakadabra! Let
the magic begin. (Barbara
Hribar)

Program:

Marija Džidževa (MK), Ana Maria
Rossi (SRB), Ivona Juka (HR), Ines Tanović (BiH), Hanna Slak (SI)
Neke druge zgodbe (Some Other Stories)

Dorota Kędzierzawska
Jutri bo bolje (Jutro będzie lepiej)

Retrospektiva Marguerite Duras

Lidija Vasiljević in Violeta
Anđelković
12 – 15%

Arab Lotfi
Povej svojo zgodbo, ptičica (Tell Your Tale, Little Bird)

Nadia El Fani
Leninovi otroci (The Children of Lenin)

Amal Ramsis
Prepovedano (Forbidden)

Dahna Abou Rahmeh
Kraljestvo žensk (Kingdom of Women)

Nada Doumani
Izgubljena domovina (Errant Home)

RETROSPEKTIVA MARGUERITE DURAS

Ingenium in ingenuitas … Veliki
stilisti niso prav številni. V francoski prozi 20. stoletja Alain, Proust,
Gide, Giraudoux in še dva ali trije drugi. Biti veliki stilist pomeni najprej
posedovati tisti neposnemljivi način, na kateri ustvarjalec uredi snov svojega
ustvarjanja. Tri besede, dve vejici, pa ga prepoznamo. Ali trije kadri, dve
vožnji kamere. Kajti povsem enako je pri filmu: Méliésa, Eisensteina, Ophulsa,
Fellinija prepoznamo takoj. Izvirnost Marguerite Duras je (in to deli samo s
Cocteaujem), da je velika stilistka tako v literaturi kot v filmu.

Po čem
prepoznamo Durasovo na filmu? Ali, nekoliko drugače, kaj neposnemljivega je
prinesla v sodobno kinematografijo, da je utelesila nek trenutek te sodobnosti?
Nek svet, svoj svet, gotovo. Svet, katerega mentalna meteorologija pozna
viharnost nore ljubezni, živ obup in prekinitve v spominu, in katerega
geografija se razteza od Indokine, mimo Auschwitza, do normandijske obale. Toda
ta svet je že v njenih knjigah. Torej predvsem določena estetika preprostega in
vzvišenega, ki jo sestavljajo dolgi, fiksirani kadri in počasne vožnje kamere,
široka avtonomija podob in zvočnega zapisa, kjer imata glasba in glas
uročitveno vlogo, skratka, estetika generalizirane »litote«: nič ni nikoli
povsem zaigrano, podano na realističen način. Gledalec mora sam dokončati film,
ga brati, povezujoč ločene elemente. Govorilo bi se o nadarjenosti, genialnosti
(lat.: ingenium). Prej bi morali – ali prav toliko – govoriti o ingenuitas. Če
je beseda dala »preprostost«, potem najprej označuje plemenitost čustev in
stanje svobodnega moškega (ali, že pri Plautu, svobodne ženske). Kajti samo
tisti, samo tista, ki pristopi k filmu z največjo naivnostjo in največjo
utopijo – in z neomajnostjo, ki daje absolutno svobodo – lahko, kot je to
naredila Marguerite Duras, spodbudi še neuveljavljene mlade ljudi (Bruno
Nuytten, Carlos d'Alessio, Gerard Dépardieu), se distancira od tehničnih
dosežkov, ki se zdijo neizogibni, naloži igralcem nov način igre in največje
žrtve (npr. molčanje) in se lahko na koncu preda ekstazi s preprostim
občudovanjem, ki se ga ima za oholost, ob doseženih podobah. Da, samo tisti,
samo tista lahko tako kot ona ponovno odkrije film. (Dominique
Noguez; prevod Mateja Peršak)

Program

Četrtek, 6. oktober
21.00: INDIA SONG (India Song)

Sobota, 8. oktober
19.00: UNIČITI, JE REKLA (Détruire dit-elle)
21.00: BAXTER, VERA
BAXTER (Baxter, Vera Baxter)

Nedelja, 9. oktober
19.00: AGATA ALI NESKONČNA
BRANJA (Agathe et les lectures illimitées)
21.00: OTROCI (Les enfants)

Ponedeljek, 10.
oktober
22.00: ATLANTSKI ČLOVEK (L'homme Atlantique)

Petek, 14. oktober
19.00: HIROŠIMA, LJUBEZEN MOJA (Hiroshima mon amour)