Mareike Bernien in Kerstin Schroedinger: Težnost mavrice

2014, video, 33′

Težnost mavrice je filmsko raziskovanje zgodovine barvnega filma, še zlasti zgodovine, ki jo je pisala tovarna Agfa Wolfen, proizvajalka zalog barvnega filma Agfacolor-Neu v obdobju nacistične Nemčije. Težnost mavrice ne razodeva zgolj genealogije barvnega filma Agfacolor-Neu kot izkoriščevalskega industrijskega in propagandističnega nacističnega orodja, temveč obenem tudi problematizira vlogo črno-belih (gibljivih) slik v konstrukciji zgodovine, zlasti zgodovine nacizma in fašizma. Medtem ko je bil črno-beli medij – prek svoje politične apropriacije – konstruiran tako, da bi vseboval konotacijo zgodovinske odmaknjenosti, so barve uporabljali za nakazovanje nedavnosti. Težnost mavrice se osredotoča na družbene pojave, ki jih je črno-bela konstrukcija zgodovinske oddaljenosti zabrisala in odrinila iz sedanjosti.

Nastopajoči: Berit Ehmke, Hanna Bergfors, Mayan Printz, Michał Głazik, Tanja Kämper; scenarij, režija, produkcija in montaža: Mareike Bernien, Kerstin Schroedinger; direktorica fotografije: Smina Bluth; svetlobno oblikovanje: Wassan Ali; kostumografinja, vizažistka: Wibke Tiarks; mojstrica zvoka: Birte Gerstenkorn; asistentka zvoka: Olivia Oyama; glasba: Wibke Tiarks; oblikovanje zvoka: Miles Whittaker; popravki barv: Sebastian Bodirsky; catering: Mitch Andrade.

Mareike Bernien se v zborniku Roževine zgodovine predstavlja tudi s kolažem Strupeni lak (2019–2020). Z njim opozarja na material, ki je skupen celuloidnemu filmu, avtomobilski barvi in laku za nohte: sintetično nitrocelulozo. Zgodovinsko gledano omenjene proizvode na osnovi nitroceluloze druži tudi krog popularizacije: medtem ko je na Vzhodu vlak ljudem prinesel gibljive slike (oktobrske) revolucije, je film na Zahodu promoviral mobilnost z avtomobili in pa kozmetiko.