Kazen brez zločina

Kazen
brez zločina, ki
vzpostavlja kritiko mizoginih družbenih vrednot, izhaja iz konkretnih
zgodovinskih dogodkov – nasilnega striženja nekaj deset tisoč žensk takoj po
osvoboditvi, ki so se družile ali ljubimkale z okupatorskimi vojaki. To je bil
zadosten razlog za njihovo javno ponižanje in kaznovanje. Striženje kot docela
običajno dejanje se nam v tej prizmi razkriva kot oblika družbene kastracije
žensk, obenem pa kot mehanizem utrjevanja vzpostavljenih družbenih razmerij med
spoloma. Stenska poslikava z lasmi vključuje prizore nasilnega striženja, v
katerih gre tako za manifestacijo družbene moči nad posameznikom kot tudi za
manifestacijo moči moških nad ženskami. Ostriženi lasje so metaforična pričanja
ponižanja in razvrednotenja žensk. Foto-dokumentarizem kot estetsko in
patriarhalno nasilje nad nedolžnimi kot vsebinsko izhodišče omogočata avtorici,
da tovrstne zgodovinske travme, kulturne omejitve in ideološke kontroverze
razplasti in problematizira. (Elena Fajt)

Organizacija:
Mesto žensk; V sodelovanju: Galerija Škuc.