Teden odprtih vrat | City of Women

Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk dvakrat letno pripravi Teden odprtih vrat. V tem obdobju najavljenim skupinam osnovnih in srednjih šol ter višješolskih in visokošolskih ustanov v Ljubljani ponujamo vsebine, ki raziskujejo povezave med delovanjem društva z vzgojno izobraževalnimi vsebinami. Poudarek v novembrskem sklopu dogodkov je kritika šolskega sistema ter skrb za dobrobit tako mladih kot pedagoških delavk in delavcev.

Teden odprtih vrat Mesta žensk bo letos potekal med 15. in 19. aprilom ter med 18. in 22. novembrom.

Vsebinska izhodišča (april 2024):

1) Predstavitev zgodovine društva in festivala Mesto žensk

2) Predstavitev in pogovor o zakulisju nastajanja festivala Mesto žensk s poudarkom na njegovem menedžmentu, organizaciji, logistiki, produkciji in promociji.

3) Predstavitev arhiva in knjižnjice Mesta žensk v okviru naše Specialne knjižnice za sodobne umetnosti in feminizme.

5) Predavanje in pogovor o feministični pedagogiki v praksi Mesta žensk, posebej o naših programih kulturno-umetnostne vzgoje: učnih urah #VsakDan8Marec ter učnih priročnikih Neustrašne ženske, Mali pojmovnik sodobnih umetnosti in Umetniška dela kot izhodišče za razpravo: Razmislek o spolu, družbeni moči in opolnomočenju skozi umetnost.

6) Predstavitev Refleksij in predavanje Feministična kritika umetniških del, ki se bo posvetila pogovoru o predstavi Na tleh, delu Alenke Marinič in Maje Dekleva Lapajne. Razmišljale bomo tudi o gledališki kritiki in o tem, kako s feministične perspektive gledati na sodobno gledališko produkcijo, ter Refleksijam, novemu spletnemu blogu, s katerim vsak mesec odpiramo teme s presečišča feminizma in umetnosti.

7. Predavanje in pogovor o feminističnem kuriranju in specifičnosti kuriranja Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk na primeru mednarodne skupinske razstave Jug v nas.

8. Skupnostni projekti Mesta žensk, kjer se bomo posvetile medgeneracijski skupnosti, ki se je vzpostavila v sklopu projekta Perfoming gender (Uprizarjati spol - ples v tvojih čevljih). Pogovarjale se bomo o tem, kako vzpostavljati skupnost, kako jo ohranjati in o težavah s katerimi se tako skupnost kot tudi organizacija soočata.

___________________________________

ARHIV

Teden odprtih vrat november 2023:

Poudarek v novembrskem sklopu dogodkov je bila kritika šolskega sistema ter skrb za dobrobit tako mladih kot pedagoških delavk in delavcev.

1. Mladinska gledališka predstava Vse je v redu.

2. Strokovno usposabljanje Skrb za(so)človeka.
Program je vključeval uvodno predavanje strokovnjakinje za duševno zdravje dr. Metke Kuhar – Razumevanje duševnega zdravja v Sloveniji: Statistični podatki in strategije za pedagoge in
mladino. Sledila je izkustvena delavnica Kako poskrbeti zase in preprečiti izgorelost pod
vodstvom mag. Urške Jež. Nadgradila jo je predstavitev priročnika Kako z umetnostjo
raziskovati razmerja moči med spoli, predstavila ga bo prof. Sara Šabec. Posvet se je zaključil s predstavo Na tleh v izvedbi Maje Dekleva Lapajne in Alenke Marinič, ki ji je sledil pogovor z
umetnicama.

Vsebinska izhodišča (november 2022):

Vsako leto pripravimo nekaj možnih vsebinskih izhodišč. Ker se predlagane vsebine med seboj povezujejo in mestoma prekrivajo, fokus posamezne predstavitve lahko prilagodimo študijski smeri in predmetu, v okviru katerega želite obiskati Mesto žensk. Dogovarjanje za ustrezen termin in vsebino predstavitve poteka individualno.

1) Vpogled v proces nastajanja predstave Iz vode na kopno Alenke Marinič in Maje Dekleva Lapajne (iz Kolektiva Narobov) v Dijaškem domu Tabor. Gre za nadaljevanje predstave Pod vodo (2017), ob kateri sta avtorici izdali tudi odličen glasbeni album. Novo predstavo producira Mesto žensk, ki vabi k vpogledu v njen proces nastajanja v ponedeljek, 21. novembra, ob 11.00 ali v torek, 22. novembra, ob 10.00 ali ob 13.00. Rezervacije sprejemamo do 18. novembra.

2) Predstavitev zgodovine društva in festivala Mesto žensk ter sestrskih festivalov Rdeče zore, Lezbična četrt in Deuje babe v kontekstu mreženja sorodnih festivalov (mreža Gendernet) in širše scene (pregled feminističnih in ženskih pobud ter medijev v Sloveniji).

3) Predstavitev in pogovor o zakulisju nastanja festivala Mesto žensk s poudarkom na njegovem menedžmentu, organizaciji, logistiki, produkciji in promociji.

4) Predavanje in pogovor o feminističnem kuriranju in specifičnosti kuriranja Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk ob primeru mednarodne skupinske razstave Jug v nas (2022).

Za študent(k)e umetniških smeri je možna navezava na njihovo lastno umetniško produkcijo ter načine vstopanja v umetnostni sistem: kako pridobiti sredstva za lastno produkcijo, kako pridobiti producenta ali zastopnika, kako se predstaviti strokovni in širši javnosti itd.

5) Predstavitev arhiva Mesta žensk v okviru naše Specialne knjižnice za sodobne umetnosti in feminizme ter Mrežnega muzeja MG+MSUM.

6) Predstavitev raziskovanja zgodovine žensk v Sloveniji in prizadevanj za njeno popularizacijo vključuje predstavitev turističnega vodnika Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk (Mesto žensk, 2021), ki je izšel tudi v spletni obliki. Po dogovoru lahko v tem sklopu predstavimo tudi eno od sorodih pobud. Izbirate lahko med:

a) Celje: projekt Ženske stopinjiCe, v okviru katerega je Muzej novejše zgodovine Celje pripravil vodeni sprehod Celje, poti žensk;

b) Novo mesto: pobuda Pozabljena polovica Novega mesta je pripravila več umetniških intervencij v javni prostor, tri krožne sprehajalne poti (mestno, vodno in gozdno), brošuro in spletno stran z biografijami trinajstih izbranih žensk;

7) Predavanje in pogovor o feministični pedagogiki v praksi Mesta žensk, posebej naših programih kulturno-umetnostne vzgoje: učnih urah #VsakDan8Marec in Kaj nam žive umetnosti povedo o diskriminaciji? ter učnih priročnikih Neustrašne ženske, Mali pojmovnik sodobnih umetnosti, Umetniška dela kot izhodišče za razpravo: Razmislek o spolu, družbeni moči in opolnomočenju skozi umetnost in Razmislek o spolni neenakosti v muzeju.

8) Pogovor o enem od naslednjih umetniških del:

a) Lina Akif: Slovenski pasijon (videoinstalacija, 8'24'', 2021–2022)
Umetnica je med vzponom na Triglav uprizorila dvanajst slik križevega pota, le da je namesto križa nosila težko kurentovo masko. Pri tem ji je pomagalo občinstvo, ki si je s kurenta odvezalo robec in ga kot svoje metaforično breme odneslo do Aljaževega stolpa. Mariborska umetnica sudansko-madžarskih korenin je v svojem vztrajnostnem performansu na »oltar slovenstva« ponesla breme nenehnega dokazovanja svoje nacionalne pripadnosti. Njeno delo govori o problematičnosti prepričanj, ki ljudem zmotno pripišejo to ali ono nacionalnost zgolj na podlagi barve polti ali drugih plati zunanjega videza.

b) Annette Krauss: Prikriti kurikulum (Hidden Curriculum, videodokumentacija, 2007-)
Participativni projekt Prikriti kurikulum od leta 2007 v obliki delavnic vodi umetnica Annette Krauss. Z dijaki in dijakinjami iz različnih evropskih držav raziskuje prikriti kurikulum, kar je krovni izraz za vrsto neopaženih znanj, ki jih učenci in učenke osvojijo med šolanjem, četudi bi jih zaman iskali v zapisanem (uradnem) kurikulumu. Predstavitev projekta vključuje razpravo ob ogledu videodokumentacije izbranih performansov in intervencij v prostor, s katerimi so dijaki in dijakinje preučevali prikriti kurikulum svoje šole.

c) Alicja Rogalska: Zakon o tujcih (The Aliens Act, video, 16', 2019)
Poljsko-britanska umetnica Alicja Rogalska se v Zakonu o tujcih posveti izbrisanim, 25.671 ljudem, ki so leta 1991, kmalu po razglasitvi slovenske neodvisnosti ostali brez državljanstva. Nova država jim je odvzela možnost družbenega življenja, zato se je umetnica vprašala, kako sploh predstaviti ali uprizoriti identiteto, ki jim je bila odvzeta. Nekaj možnih odgovorov ponudi v videu, ki je nastal na delavnici z izbrisanimi leta 2019, ko je bila Alicja Rogalska v Ljubljani na umetniški rezidenci Mesta žensk.

d) Selma Selman: Matrica Mercedes (Mercedes Matrix, videodokumentacija performansa, 10', 2020)
Performans Matrica Mercedes Selme Selman, mlade romske umetnice iz Bosne in Hercegovine, ki živi v ZDA, je potekal v nemškem Hamburgu 6. aprila 2019. V njem so umetnica in njeni družinski člani uprizorili svojo vsakdanjo delovno prakso: razstavljanje starega avtomobila znamke Mercedes-Benz na kose, da bi ga lahko reciklirali za rezervne dele. Integracija družinske gospodarske dejavnosti v umetniški sektor na humoren način problematizira procese ustvarjanja vrednosti v umetnosti.

Vabimo vas, da nas v Tednu odprtih vrat obiščete na Metelkovi ulici 6 v Ljubljani.

Teden odprtih vrat je do leta 2023 koordinirala mag. Tea Hvala.

_________________________________________

2022

Teden odprtih vrat Mesta žensk poteka med 19. in 22. aprilom ter med 21. in 25. novembrom.

Vsebinska izhodišča (april 2022):

1) Predstavitev zgodovine društva in festivala Mesto žensk ter sestrskih festivalov Rdeče zore, Lezbična četrt in Deuje babe v kontekstu mreženja sorodnih festivalov (mreža Gendernet) in širše scene (pregled feminističnih in ženskih pobud ter medijev v Sloveniji).

2) Predstavitev in pogovor o zakulisju nastanja festivala Mesto žensk s poudarkom na njegovem menedžmentu, organizaciji, logistiki, produkciji in promociji.

3) Predstavitev arhiva Mesta žensk v okviru naše Specialne knjižnice za sodobne umetnosti in feminizme ter Mrežnega muzeja MG+MSUM.

4) Predstavitev raziskovanja zgodovine žensk v Sloveniji in prizadevanj za njeno popularizacijo vključuje predstavitev turističnega vodnika Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk (Mesto žensk, 2021), ki je izšel tudi v spletni obliki. Po dogovoru lahko v tem sklopu predstavimo tudi eno od sorodih pobud. Izbirate lahko med:

- Celje: projekt Ženske stopinjiCe, v okviru katerega je Muzej novejše zgodovine Celje pripravil vodeni sprehod Celje, poti žensk;

- Novo mesto: pobuda Pozabljena polovica Novega mesta je pripravila več umetniških intervencij v javni prostor, tri krožne sprehajalne poti (mestno, vodno in gozdno), brošuro in spletno stran z biografijami trinajstih izbranih žensk;

5) Predavanje in pogovor o feministični pedagogiki v praksi Mesta žensk, posebej naših programih kulturno-umetnostne vzgoje: učnih urah #VsakDan8Marec in Kaj nam žive umetnosti povedo o diskriminaciji? ter učnih priročnikih Neustrašne ženske, Mali pojmovnik sodobnih umetnosti in Umetniška dela kot izhodišče za razpravo: Razmislek o spolu, družbeni moči in opolnomočenju skozi umetnost.

6) Pogovor o enem od naslednjih umetniških del:

a) Annette Krauss: Prikriti kurikulum (Hidden Curriculum, videodokumentacija, 2007-)
Participativni projekt Prikriti kurikulum od leta 2007 v obliki delavnic vodi umetnica Annette Krauss. Z dijaki in dijakinjami iz različnih evropskih držav raziskuje prikriti kurikulum, kar je krovni izraz za vrsto neopaženih znanj, ki jih učenci in učenke osvojijo med šolanjem, četudi bi jih zaman iskali v zapisanem (uradnem) kurikulumu. Predstavitev projekta vključuje razpravo ob ogledu videodokumentacije izbranih performansov in intervencij v prostor, s katerimi so dijaki in dijakinje preučevali prikriti kurikulum svoje šole.

b) Alicja Rogalska: Zakon o tujcih (The Aliens Act, video, 16', 2019)
Poljsko-britanska umetnica Alicja Rogalska se v Zakonu o tujcih posveti izbrisanim, 25.671 ljudem, ki so leta 1991, kmalu po razglasitvi slovenske neodvisnosti ostali brez državljanstva. Nova država jim je odvzela možnost družbenega življenja, zato se je umetnica vprašala, kako sploh predstaviti ali uprizoriti identiteto, ki jim je bila odvzeta. Nekaj možnih odgovorov ponudi v videu, ki je nastal na delavnici z izbrisanimi leta 2019, ko je bila Alicja Rogalska v Ljubljani na umetniški rezidenci Mesta žensk.

c) Selma Selman: Matrica Mercedes (Mercedes Matrix, videodokumentacija performansa, 10', 2020)
Performans Matrica Mercedes Selme Selman, mlade romske umetnice iz Bosne in Hercegovine, ki živi v ZDA, je potekal v nemškem Hamburgu 6. aprila 2019. V njem so umetnica in njeni družinski člani uprizorili svojo vsakdanjo delovno prakso: razstavljanje starega avtomobila znamke Mercedes-Benz na kose, da bi ga lahko reciklirali za rezervne dele. Integracija družinske gospodarske dejavnosti v umetniški sektor na humoren način problematizira procese ustvarjanja vrednosti v umetnosti.

________________________________________

2021

Teden odprtih vrat bo potekal med 19. in 23. aprilom ter med 22. in 26. novembrom: v živo, če bodo to dopuščale epidemiološke razmere, sicer pa prek Zooma.

Vsebinska izhodišča (november 2021):

2) Predstavitev in pogovor o zakulisju nastanja festivala Mesto žensk s poudarkom na njegovem menedžmentu, organizaciji, logistiki, produkciji in promociji.

3) Predstavitev arhiva Mesta žensk v okviru naše Specialne knjižnice za sodobne umetnosti in feminizme ter Mrežnega muzeja MG+MSUM.

- Celje: projekt Ženske stopinjiCe, v okviru katerega je Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) pripravil vodeni sprehod Celje, poti žensk, marca 2022 pa pripravlja razstavo (P)ostati ženska. Projekt predstavlja Urška Repar, kustodinja za kulturno antropologijo v MNZC;

- Ljubljana: zavod Urbana Vrana organizira tri vodene oglede o zgodovini žensk: sprehajalnega, kolesarskega in literarnega. Ture bo predstavila njihova soavtorica in vodnica Jasmina Jerant.

5) Predavanje in pogovor o feministični pedagogiki v praksi Mesta žensk, posebej naših programih kulturno-umetnostne vzgoje: učnih urah #VsakDan8Marec, Neustrašne ženske in Kaj nam žive umetnosti povedo o diskriminaciji? ter priročnikih Mali pojmovnik sodobnih umetnosti (2019) in Umetniška dela kot izhodišče za razpravo: Razmislek o spolu, družbeni moči in opolnomočenju skozi umetnost (2021).

Predstavitev po dogovoru lahko omejimo na zgolj eno od naštetih gradiv. V tem sklopu je možna izvedba kviza #VsakDan8Marec, v katerem zlasti študenti in študentke pedagoških smeri lahko preverijo svoje znanje o zgodovini bojev za pravice žensk. Sledi pogovor o možnih načinih vključevanja te tematike in feminističnih pedagoških pristopov v njihov študij in kasnejše delo.

6) Pogovor ob enem od naslednjih umetniških del:

d) Cassils: Terezias (Tiresias, videodokumentacija performansa, 2'38'', 2010)
Cassils je umetnik_ca in bodybuilder_ka, ki uporablja svoje telo kot umetniško izrazno sredstvo. Navdih za performans je bil mitološki junak Terezias, slepi videc iz Teb, ki se je za sedem let preobrazil v žensko. Cassils nosi leče, da si zamegli vid, in tišči telo ob torzo v grškem neoklasicističnem slogu, izklesan iz ledu, ki se povsem prilega njegovemu_njenemu telesu. V 240 minut trajajočem performansu stali ledeni torzo s toploto lastnega telesa in tako uprizori preobrazbo spola, ki simbolizira tudi politična prizadevanja širše transspolne skupnosti.

________________________________________

Vsebinska izhodišča (april 2021):

2) Predstavitev in pogovor o zakulisju nastanja festivala Mesto žensk s poudarkom na njegovem menedžmentu, organizaciji, logistiki, produkciji in promociji.

3) Predstavitev arhiva Mesta žensk v okviru naše Specialne knjižnice za sodobne umetnosti in feminizme ter Mrežnega muzeja MG+MSUM. Po dogovoru lahko v sodelovanju z muzejem predstavimo tudi tehnično plat delovanja Mrežnega muzeja.

4) Predavanje in pogovor o feminističnem kuriranju in specifičnosti kuriranja Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk ob primeru mednarodne skupinske razstave Roževina zgodovine (Galerija Škuc, 2020).

5) Predavanje in pogovor o feministični pedagogiki v praksi Mesta žensk, posebej naših programih kulturno-umetnostne vzgoje: učnih urah #VsakDan8Marec in Neustrašne ženske, delavnici Mozaik sodobnih umetnosti, razstavnih vodstvih in Malem pojmovniku sodobnih umetnosti.

V tem sklopu je možna izvedba kviza #VsakDan8Marec, v katerem zlasti študenti in študentke pedagoških smeri lahko preverijo svoje znanje o zgodovini bojev za pravice žensk. Sledi pogovor o možnih načinih vključevanja te tematike in feminističnih pedagoških pristopov v njihov študij in kasnejše delo.

6) Pogovor ob enem od naslednjih umetniških del:

a) Alicija Rogalska: Zakon o tujcih (The Aliens Act, video, 16', 2019)
Poljsko-britanska umetnica Alicja Rogalska se v Zakonu o tujcih posveti izbrisanim, 25.671 ljudem, ki so leta 1991, kmalu po razglasitvi slovenske neodvisnosti ostali brez državljanstva. Nova država jim je odvzela možnost družbenega življenja, zato se je umetnica vprašala, kako sploh predstaviti ali uprizoriti identiteto, ki jim je bila odvzeta. Nekaj možnih odgovorov ponudi v videu, ki je nastal na delavnici z izbrisanimi leta 2019, ko je bila Alicja Rogalska v Ljubljani na umetniški rezidenci Mesta žensk.
Selma Selman: Matrica Mercedes (Mercedes Matrix, videodokumentacija performansa, 10', 2020)
Performans Matrica Mercedes Selme Selman, mlade romske umetnice iz Bosne in Hercegovine, ki živi v ZDA, je potekal v nemškem Hamburgu 6. aprila 2019. V njem so umetnica in njeni družinski člani uprizorili svojo vsakdanjo delovno prakso: razstavljanje starega avtomobila znamke Mercedes-Benz na kose, da bi ga lahko reciklirali za rezervne dele. Integracija družinske gospodarske dejavnosti v umetniški sektor na humoren način problematizira procese ustvarjanja vrednosti v umetnosti.

b) Cassils: Terezias (Tiresias, videodokumentacija performansa, 2'38'', 2010)
Cassils je umetnik_ca in bodybuilder_ka, ki uporablja svoje telo kot umetniško izrazno sredstvo. Navdih za performans je bil mitološki junak Terezias, slepi videc iz Teb, ki se je za sedem let preobrazil v žensko. Cassils nosi leče, da si zamegli vid, in tišči telo ob torzo v grškem neoklasicističnem slogu, izklesan iz ledu, ki se povsem prilega njegovemu_njenemu telesu. V 240 minut trajajočem performansu stali ledeni torzo s toploto lastnega telesa in tako uprizori preobrazbo spola, ki simbolizira tudi politična prizadevanja širše transspolne skupnosti.
V letu 2021 Teden odprtih vrat izvajamo v okviru projekta BePart s podporo programa Ustvarjalna Evropa in Mestne občine Ljubljana.

________________________________________

2020

Teden odprtih vrat jepotekal med 23. in 27. novembrom. Vsebinska izhodišča:

2) Predstavitev in pogovor o zakulisju nastanja festivala Mesto žensk s poudarkom na njegovem menedžmentu, organizaciji, logistiki, produkciji in promociji.

3) Predstavitev arhiva Mesta žensk v okviru naše Specialne knjižnice za sodobne umetnosti in feminizme ter Mrežnega muzeja MG+MSUM. Po dogovoru lahko predstavimo tudi tehnično plat delovanja Mrežnega muzeja.

4) Predavanje in pogovor o feminističnem kuriranju oz. specifičnosti kuriranja Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk ob primerih iz preteklih let.

Za študente_ke umetniških smeri je možna navezava na njihovo lastno produkcijo ter načine vstopanja v umetnostni sistem: kako pridobiti sredstva za lastno produkcijo, kako pridobiti producenta ali zastopnika, kako se predstaviti strokovni in širši javnosti itd.

5) Predavanje in pogovor o feministični pedagogiki v praksi Mesta žensk, posebej naših programih kulturno-umetnostne vzgoje: učni uri #VsakDan8Marec, delavnici Mozaik sodobnih umetnosti, razstavnih vodstvih ter pri pripravi in pedagoški rabi spletnega Malega pojmovnika sodobnih umetnosti.

V tem sklopu je možna izvedba kviza #VsakDan8Marec, v katerem zlasti študenti_ke pedagoških smeri lahko preverijo svoje znanje s področja prizadevanj za enakost spolov in zgodovine bojev za pravice žensk. Sledi pogovor o možnih načinih vključevanja te tematike in feminističnih pedagoških pristopov v njihov študij in kasnejše delo.

Dodatna vsebinska izhodišča so povezana z umetniškimi deli in dogodki, ki bodo med 3. in 11. oktobrom 2020 predstavljeni na 26. Mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk. Po objavi programa na naši spletni strani se s Teo Hvala na zgornjem naslovu lahko dogovorite za vsebino vašega obiska v Tednu odprtih vrat, povezano s festivalom. Enako velja za skupinske popuste za ogled festivalskih dogodkov z vašimi študenti_kami. Vabljene_i!

V letu 2020 smo program izvajale v okviru projekta BePart s podporo programa Ustvarjalna Evropa in Mestne občine Ljubljana.

________________________________________

2019

Teden odprtih vrat je potekal med 15. in 19. aprilom.

Mesto žensk je obiskalo 78 študentk_ov različnih fakultet Univerze v Ljubljani s petih študijskih smeri (Kulturologija, Sociologija, Sociologija kulture, Etnologija in kulturna antropologija in Socialna pedagogika) v okviru petih predmetov (Uvod v kulturne študije, Antropologija spola in spolnosti, Upravljanje v kulturi, Družbena organizacija, zasebnost in spol ter Spolno specifična socializacija).

Vsebinska izhodišča:

2) Predstavitev in pogovor o zakulisju nastanja festivala Mesto žensk s poudarkom na njegovem menedžmentu, organizaciji, logistiki, produkciji in promociji.

3) Predstavitev arhiva Mesta žensk v okviru naše knjižnice in Mrežnega muzeja MG+MSUM (po želji predstavimo tudi tehnično plat delovanja Mrežnega muzeja).

4) Predavanje in pogovor o feminističnem kuriranju oziroma specifičnosti kuriranja Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk ob primerih iz preteklih let.

5) Predavanje in pogovor o feministični pedagogiki v praksi Mesta žensk, zlasti naših programih kulturno-umetnostne vzgoje: učnih urah #VsakDan8Marec in projektu S(v)odobnost.

6) Pogovor ob videu Ljubljana – mesto žensk (9 min, 2013, produkcija Mesta žensk) Ane Čigon, Leje Jurišić, Teje Reba in Barbare Kapelj Osredkar. V pogovoru na primeru Ljubljane problematiziramo nizko prisotnost žensk in njihovih reprezentacij v javnem prostoru. Več o projektu.

Možna je navezava na družabno igro v obliki igralnih kart Neustrašne ženske (Fierce women). Študentke_i se lahko preizkusijo v igri, ob tem pa nadaljujemo razpravo o javni (ne)vidnosti umetnic, znanstvenic in političark na mednarodni ravni.

7) Pogovor ob izbranem videu Marwe Arsanios, ki je z razstavo Kdo se boji ideologije? gostovala na lanskem festivalu Mesto žensk. Glede na izbrani video študentkam_om nudimo vodeni pogovor na eno od naslednjih tem:

Ideologija, družbene ureditve in ekofeminizem,
reprezentacije žensk v medijih in angažirani sodobni umetnosti ali
skrbstveno delo, sindikalno organiziranje in družbena enakost.

8) Pogovor ob eksperimentalnem filmu Kurbazaspermo (12 min, 2016) švedske umetnice Anne Linder. Vodeni pogovor načenja vprašanje, kdo sme biti starš in kdo je brez otrok proti svoji volji, ob tem pa tudi vprašanje zakonske regulacije oploditve z biomedicinsko pomočjo, položaja neheteroseksualnih in nemonogamnih družin ter možnosti za spolno nezaznamovano vzgojo.

________________________________________

2018

Teden odprtih vrat je potekal med 16. in 20. aprilom.

Obiskale_i so nas študentje_ke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Vsebino predstavitev smo oblikovale v sodelovanju s predavatelji_cami.

Vsebinska izhodišča:

ALUO 1: Splošna predstavitev društva in festivala Mesto žensk s poudarkom na programskih izhodiščih in feminističnem kuriranju.

ALUO 2: Predstavitev festivala Mesto žensk s poudarkom na vizualnih umetnostih ter festivalih kot »showcase« platformah za predstavitev umetniških del in preboj mladih umetnic_kov na umetniški trg. Srečanje je vključevalo pogovor o pomenu predstavitvenega portfolia mladih umetnic_kov in predstavitev projektov, ki jih pripravljajo študenti_ke, z vidika feminističnih vsebin in raziskovalnih pristopov.

FF: Predavanje o ustvarjalnih postopkih (metodah dela) pri snovanju umetniškega dela s poudarkom na perfomativnih praksah. Sledil je pogovor o podobnosti in razlikah z antropološkimi raziskovalnimi pristopi.

FDV: Predstavitev in pogovor o zakulisju nastanja festivala Mesto žensk s poudarkom na njegovem menedžmentu, organizaciji, logistiki, produkciji in promociji.