Namen dokumenta Knjižnica Mesta žensk je določiti zbiralno politiko knjižnice kot podlago za načrtno, sistematično in transparentno gradnjo knjižnične zbirke ter zagotavljanja drugih informacijskih virov. Namen dokumenta je predstaviti zbiralno politiko knjižnice, ki bo omogočila razvoj knjižnične zbirke in zagotavljanje drugih informacijskih virov v skladu z usmeritvijo društva Mesto žensk, veljavno zakonodajo, standardi in priporočili ter kodeksom poklicne etike. Dokument opredeljuje načelna izhodišča in navodila o tem, po katerih vsebinskih in formalnih kriterijih knjižnica gradi in razvija svoje zbirke ter zagotavlja druge informacijske vire, na kakšen način ta cilj dosega ter vzpostavlja mehanizme za vključevanje in uspešno zadovoljevanje potreb potencialnih in drugih uporabnic, ki so jim knjižnična zbirka in informacijski viri namenjeni.
Zakonska določila, standardi in strokovna priporočila:
Zakon o knjižničarstvu (UL RS 87/2001, 96/2002 – ZUJIK in 92/2015)
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS, št. 77/2007 - UPB-1, 56/2008,
94/2009, 4/2010)
Zakon o društvih (Ur. list RS št. 61/2006)
Statut društva Mesto žensk
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (UL RS, št. 73/03, 70/08,
80/12)
Strokovna priporočila in standardi za specialne knjižnice: (26. 11. 2018–25. 11. 2028) (Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2018)
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (UL RS, št. 29/2003)
Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (NUK, 31. 1. 2013)
Guidelines for a Collection development policy (IFLA, 2001)
Način izbiranja gradiva za knjižnico Mesta žensk
Ker je poslanstvo društva Mesto žensk ustvariti dialog med feminizmom, umetnostjo, kulturo, znanostjo in teorijo ter vsakdanjim in političnim življenjem je tudi poudarek knjižnice Mesta žensk na presečišču vseh teh področij. Društvo želi s knjižnično zbirko med drugim povečati in podpreti sodobne ženske* in spolno nekonformne umetnice, raziskovalke in aktivistke. Zato posedujemo raznorazna dela slovenskih in tujih filozofinj, sociologinj in raziskovalk na področju feministične misli, kot so to na primer dela Silvie Federici in Simone de Beauvoir. Dela, ki jih hranimo so tako klasična kot tudi sodobna feministična besedila, s poudarkom na kritiki kapitalistične in neoliberalne družbe, ki je po tranziciji spodbudila repatriarhalizacijo družbe in na slovenskem področju ošibila moč feminističnih gibanj. Knjižnica spodbuja hranjenje presečnih razprav o feminističnih vprašanjih in težavah postsocialistične tranzicije, ter s tem povezanimi temami kot so vojna, nasilje, posledice neoliberalističnega razvoja.
Poleg socioloških in družbenih analiz naša knjižnica hrani tudi zgodovinske preglede na področju feminističnega in LGBTQ+ aktivizma. Ker je naš poudarek na umetnostnih praksah, v knjižnici hranimo preglede in kataloge o ustvarjanju ženskih vizualnih in gledaliških umetnic ter feministično filmsko kritiko in kritiko vizualnih umetnosti s poudarkom na dekonstrukciji in prevpraševanju izključujočega in patriarhalnega umetniškega kanona. Hkrati spodbujamo dela, ki dekonstruirajo ali kritično razpravljajo o moškem pogledu na žensko telo kot objektom užitka. V iskanju presečišča med spolom in razredom hranimo tudi avtorice, ki se ukvarjajo s kritiko kapitalizma, s poudarkom na prekarnosti ženskih umetnic (kot to na primer obravnava Bojana Kunst). Filmska, gledališka teorija in teorija vizualnih umetnosti na presečišču feminizma, večinoma napisana s strani ženskih avtoric, je zelo pogosta in zaželena tema naše knjižnice.
Ker je za nas pomemben dekoloniali feministični diskurz, sprejemamo tudi gradivo, ki se ukvarja s tematiko rasizacije subjektov (kot na primer to počne bell hooks). Zanimajo nas raziskave na področju migracijske politike, diskriminacije in na temo izbrisa v Sloveniji. Vključujemo pa tudi dela, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem žensk, raziskave na področju nasilja nad ženskami in raziskave na področju spolnega dela. Poleg tega hranimo in z veseljem sprejmemo dela s področja kvir in feministične pedagogike, navsezadnje tudi same izdajamo publikacije na tem področju.
Med drugim sprejemamo tudi leposlovna dela ženskih, lezbičnih in drugih spolno nekonformnih avtoric, ki niso nujno del uveljavljenega kanona. Sprejemamo tako sodobna kot tudi starejša dela, poezijo, romane, dramatiko in kratke zgodbe. Poudarjamo manjšinske glasove in redkeje slišane zgodbe oseb iz različnih delov sveta.
Knjižnica vsebuje tudi nabor revij kot so Maska, Delta, Borec in Emzin, pa tudi tuje revije, ki se ukvarjajo z umetnostjo, skupnostnimi praksami, kritiko kapitalizma in feminizmom.
Vizija knjižnice Mesta žensk je hranjenje besedil, ki bi skupaj ustvarjala vzporedni kanon ženske* zgodovine, pisala njeno zgodbo (Herstory), ki bi se povezovala z umetnicami bivše Jugoslavije, ohranjala dekolonialistični transfeministični diskurz in kritiko patriarhalne, heteronormativne kaptalistične družbe.
Vaše donacije so zelo pomemben vir bogatenja naše knjižnične zbirke. Če knjige, ki nam jih želite podariti, ustrazajo protokolu, nam prosim pišite na knjiznica@cityofwomen.org ali info@cityofwomen.org ali se oglasite v naših pisarniških prostorih na Metelkovi 6 v Ljubljani.