Françoise Vergès

Françoise Vergès je dolgoletna dekolonialna, protirasistična feministka, trenutno deluje kot vodja katedre Global South(s) na Maison des sciences de l’homme v Parizu. 

Vergès, ki je odrastla na otoku Réunion v družini intelektualcev in protikolonialnih aktivistov, se je priselila v Francijo v sredini 70. let 20. stoletja. Tam je delala kot novinarka za feministični tednik Ženske v gibanjih (Des femmes en mouvements) in kot urednica zbirke Ženske v boju povsod po svetu (femmes en lutte de tous les pays) pri založbi des femmes v Parizu.

Vergès je leta 1983 odšla v ZDA, kjer je z odliko diplomirala iz politologije in ženskih študij, leta 1995 pa na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju doktorirala iz politične teorije. Njeno doktorsko delo Pošasti in revolucionarke. Kolonialna družinska romanca in mešanje ras (Monsters and Revolutionaries. Colonial Family Romance and Métissage) je izšlo pri založbi Duke University Press. Bila je predsednica Francoske državne komisije za spominjanje in zgodovino suženjstva (2008−2012) ter svetovalka pri Documenti 11, organizirani za program »Suženj v Louvru« na Pariškem trienalu 2012. Sodeluje z režiserji in umetniki ter je avtorica dveh filmov Maryse Condé, edinstveni jezik (Maryse Condé une voix singulière) in Aimé Césaire iz oči v oči z upori stoletja (Aimé Césaire face aux révoltes du siècle).

Veliko je pisala o kolonialnem suženjstvu in kolonializmu v živem spominu, o psihoanalizi, Frantzu Fanonu, Aiméju Césairu, o Indijskem oceanu kot kulturnem prostoru, dekolonialnem feminizmu in muzejih.

V svoji zadnji knjigi Trebuh žensk. Kapitalizem, rasno stereotipiziranje, feminizem (Le ventre des femmes. Capitalisme, racialization, feminism) (Pariz, marec 2017, kmalu v angleščini) Vergès analizira rasne politike države do ženske maternice.