Pamela Z

Zvočni kolaži, sestavljanke iz "nasnetih", obdelanih in "posemplanih" glasov, so glavno področje, na katerem Pamela Z, skladateljica, perfomerka in umetnica zvoka iz San Francisca, s klasično glasbeno izobrazbo koloradske univerze, v pretekli dekadi raziskuje nove možnosti vokalnega izražanja. Z elektronsko obdelanimi zvoki, v katerih obuja belcanto, igro petja, odmevov, iskanja najboljšega tona in ohranjanja tonalne kontinuitete. Pamela Z se tovrstnega oživljanja loteva drugače, kot to počno sodobni operni pevci, saj z uporabo nove tehnologije odstira širši spekter pojmovanja glasovnega izražanja. Za nove sonične dimenzije uporablja računalnik, sintetizatorje zvoka in telo (Body SynthTM), ki ji omogoča, da s kretnjami manipulira zvok - pa tudi precej bolj nenavadne pripomočke, ki oddajajo svojevrstne zvočne učinke: pisalni stroj, kovinske plošče, kozarce, vodo ipd.
Zaradi velike spremembe, ki je doletela njeno glasbo zaradi uporabe specialne digitalne tehnologije, so njene roke in telo prosti za kretnje in gibanje; tako se zdaj bolj osredotoča na perfomerski vidik svojega nastopa. "Zdaj lahko vidim zvok, ki ga proizvajam, in svoje telesno
gibanje, medtem ko ga proizvajam, integrirana v celoto ..." (Pamela Z)
Pamela Z je, poleg tega, da nastopa solo, gonilna sila interdisciplinarnega tria The Qube Chix, ki ga tvorita še Miya Masaoka in Donald Swearingen. Njena projektna sodelovanja segajo od klasičnih opernih izvajalcev, Nine Hagen, Jima Carolla, newyorškega pesnika Briana Ena, avantgardnega nizozemskega skladatelja Louisa Andrissena do nemškega kontrabasista Petra Kowalda, novomeškega džezovskega eksperimentalista Eliota Sharpa ter notoričnega producenta hiphopa DJ Spookyja. Prizorišča njenih nastopov pa so tako rockerski festivali (npr. Lollapalooza) kot operne hiše, muzeji in galerije moderne umetnosti v Evropi in čez lužo, odri plesnih teatrov in tradicionalnih hramov japonskega plesa in nedavno DakArt, bienale sodobne črnske umetnosti v Dakarju. Njene skladateljske kose so med drugimi igrali The Bang on a Can Allstars, California E. A. R. Unit in Left Coast Chamber Ensemble, sama pa se je lotila priredbe Stockhausnovih del in zvočnega podlaganja stvaritev filmarja/slikarja Petra Greenawaya.

Nastop Pamele Z na Mestu žensk bo obsegal izbrane inserte iz del Parts of Speech, Gaijin in iz njenega najnovejšega projekta, večplastnega multimedijskega performansa Voci, ki ga sestavljajo dinamično prehajajoči segmenti. Umetnica raziskuje tudi kulturne, fizične in umetniške svetove glasu, ujetega v raziskovalnem primežu znanstvenega vrednotenja in medčloveške percepcije. Z elektronskim procesiranjem ob videoprojekcijah ustvarjalcev (npr. Jeanne C. Finley in Johna Museja) preiskuje karakter, identiteto in anatomijo glasu.
Gaijin, elektro-akustični vokalni performans z videom, je glasbena podlaga za butoh. V tem široko zastavljenem konceptu, ki je bil navdahnjen s Pamelinim bivanjem na Japonskem, se umetnica z različnih vidikov loteva "drugačnosti". Projekt, ki je nastal pred tremi leti, je magično potovanje, ki provokativno opredeljuje besedo "tuje".
Parts of Speech, projekt iz leta 1995, bazira na tekstih iz oglaševanja, komunikacijskih sistemov in slenga, združenih v celoto nejezikovnih zvokov, ki jim avtorica s "semplanjem", branjem, petjem in mantranjem daje nov pomen.
Helena Božič