Irena Borić (ona) je umetnostna zgodovinarka. Dela kot neodvisna kuratorka in kritičarka. Diplomirala je iz zgodovine umetnosti in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu ter Umetnost in Dediščina: Politike, upravljanje in izobraževanje (Arts And Heritage: Policy, Management and Education) na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem. Sodelovala je na projektih Politike osjećaja. Ekonomije ljubavi (2012), Sram te bodi! (2013-2016), net.cube (2015- ) in Symptoms of the Future (2021). Bila je članica bienalskega kolektiva 32. Grafičnega bienala: Kriterij rojstva (Ljubljana, 2017). Njene razstave vključujejo Truth that Lies (z Renato Šparada, Utrecht, 2019), Niski tonovi zemljine pjesme (Velika Gorica, 2019) ter At some point we all have to dance (z Majo Hodošček, Celje, 2021). Med letoma 2020 in 2022 je sodelovala pri Kulturno izobraževalnem društvu KIBLA pri kuriranju izobraževalnega programa. Je članica hrvaške sekcije AICA-e. Živi in dela v Mariboru.