Delo in spol
Delo
in spol je nedisciplinarni projekt - modularna platforma, ki skozi celoletne aktivnosti:
predavanja, pogovore, raziskave, rezidence, intervencije in delavnice, želi vzpodbuditi
izmenjavo znanj, metodologij in orodij na različnih področjih raziskovalnega in
umetniškega dela.
Koledar dogodkov:
- 25. maj / Tea Hvala: Delo na spolu, predavanje
- 26. maj / Teja Reba: Delo iz ljubezni, predavanje
- 1- 15. avgust / Tian Rotteveel, rezidenca
- 25., 26. maj in 3. – 16. oktober / Sarah Lunaček, terensko delo
-
3. – 16. oktober / Waldorfska gimnazija, terensko delo
- 9.
oktober / Laurie Brown in Rosana Cade, pogovor
- 12. oktober / Ida
Hiršenfelder, Saša Spacal, Ana Čigon: Ženske in znanost, pogovor
Tea Hvala: Delo na spolu / predavanje
Sreda,
25. maj ob 11.20 v predavalnici EIKA P1 (Zavetiška 5)
Prvo predavanje Tee Hvala z
naslovom Delo na spolu izhaja iz
njenega članka objavljenega v zborniku Performative
Gestures Political Moves, ki je izšel leta 2014 kot nadaljevanje istoimenskega simpozija (v organizaciji
Mesta žensk na ZRC SAZU, 2010) pri Red Athena University Press, založniškem
projektu Centra za ženske študije Zagreb in transjugoslovanskih feminističnih
akademkinj.
Tea Hvala v predavanju Delo
na spolu razpravlja o
burlesknih in kabaretskih predstavah, ki so nastale v Ljubljani med letoma 2011
in 2014: Cirkus Kabare, Fem TV, Rdeči kabaret, Cabaret Lounge Rouge, Tatovi
podob in Somrak bleščečih sprevržencev. Osredotočila se bo na skupine
performerjev, ki jih zaradi produkcijskega načina lahko umestimo bodisi v
alternativni bodisi v neodvisni razred kulture. Izpostavila bo točke iz
posameznih predstav, ki razkrivajo delo, potrebno za uprizarjanje specifičnih
ženstvenosti in možatosti. Glavne značilnosti sodobnih ljubljanskih burlesk in
kabaretov ter njihove možne vire inspiracije – tako zgodovinske kot kulturne –
obravnava v dialogu z novejšimi razpravami o »novi burleski« v ZDA in
zahodni Evropi.
Dr. Katja Kobolt v uvodnem nagovoru predstavi izhodišča in vprašanja vezana na
razumevanje procesa historizacije in njegovega ideološkega pozicioniranja.
Le-ta bistveno prispevajo k refleksiji raziskovalnih pozicij in teoretskih
premišljanj performativnosti, performansa, feminizma, historizacije oziroma
njihovih političnih implikacij v in za "kontinentalno
posocialistično" stanje.
Teja Reba: Delo iz ljubezni / predavanje
Četrtek, 26.5. ob
11.20 v predavalnici EIKA P1 (Zavetiška 5)
Teja
Reba v pogovoru predstavi raziskavo, ki starševsko vlogo
in reproduktivno delo problematizira predvsem z vidika sodobnih prekarnih delovnih
pogojev umetniškega ustvarjanja, ki ukinjajo razliko med delom (družbenim) in
zasebnostjo – to enačenje ni več stvar politične deklarativnosti, ampak nuja.
Produkcija je zasedla celotno polje življenja, v prekarnih delovnih razmerah pa
se produkcija in reprodukcija pomešata. Če je torej družinska sfera vključena v
delo, se potemtakem tudi njeni proizvodi lahko družbeno, ekonomsko vrednotijo? Kolikšno
ekonomsko vrednost ima reprodukcija? In kolikšno ekonomsko vrednost proizvaja umetniško
delo? Predstavitev je opremljena z analizo nekaterih ključnih umetniških del,
ki obravnavajo izhodiščno temo, od 1960 do danes.
Tian Rotteveel: Delo in spol v plesu /
rezidenca
1. - 15. avgust v JSKD rezidenci s finalno predstavitvijo v Plesnem teatru Ljubljana
Povabljen koreograf, plesalec in glasbenik Tian Rotteveel je na dvotedenski
rezidenci razvil koreografski dialog s slovenskimi plesalkami Tino Valentan in
Snježano Premuš, ki so na izhodiščno predlagano temo uprizarjanja spola v
plesu, odgovorili s fokusom na raziskavi gibanja izhajajočega iz določenih
organov, ki so spolno determinirajoči v smislu biologije- kot so npr. jajčniki-
moda, jajčeca-spermiji, maternica- prostate, itd. Zanimala jih je raziskava
gibalnega potenciala in specifičnih materialov, ki nastajajo ob tem. Predstavitev
dela je zavzemala tako teoretično kot praktično izkustvo za udeleženke_ce.
Ida Hiršenfelder, Saša Spacal, Ana Čigon: Ženske in znanost / pogovor po dokumentarnem filmu Tok
Sreda, 12. 10. ob 20.00 v Lutkovnem gledališču Ljubljana
Uspešnost je ugrabljen pojem, ki je napojen s
potrošniškimi vrednotami. Namesto o uspešnih ženskah raje govorimo o tistih, ki
v svojem poklicu uživajo, navkljub vsem sistemskim težavam. Pri tem ne
pozabljamo, da ima lahko tudi užitek svoj kapitalistični predznak. Sprva
se nam je pojavljala bojazen, da bo film deloval v prid sistematičnemu izkoriščanju
ljudi v inspirativnih poklicih. Po logiki: “Ker opravljaš poklic, ki ga imaš rada,
naj bi se s svojim veseljem zadovoljila, ne da bi zahtevala enakopravno plačilo,
dopust, bolniško, prosti čas ali zasebno življenje.” Uživanje v delu, ki ne
upošteva pogleda “ven, v naravo”, kot reče ena od sogovornic, ni uživanje,
temveč prisila, zavita v krilatice družbene afirmacije. Logika ambicije, ki stremi
po uspešnosti kot se meri v kapitalistični družbi, je falična. V filmu so avtorice predlagale
drugačno idejo o uspešnosti, ki ne sledi piramidalni logiki ekskluzivnosti,
najboljšosti, najbolj vidnosti, najbolj odmevnosti in podobno. Naše sogovornice
ne rabijo imeti niti akademskih nazivov, niti vodilnih pozicij, čeprav imajo nekatere
tudi to. Temeljno vprašanje o uspešnosti je: “Kaj delaš v življenju, da si celostno
in zadovoljno bitje?"
