Kalipso

xx UPRIZORITEV xx PREMIERA

Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? Jajce v kokoši, kokoš v jajcu.

 Iz česa nastane umetniško delo? V tej predstavi
je odgovor na dlani, a vendar skrit. Skriva se v dveh zlatih jajčecih, ki
prepotujeta dolgo pot od komaj zaznavnega občutka v trebuhu do odrske
stvaritve. Plesalka v njej nagovarja nič manj kot vesoljno stvarstvo, rekoč:
»Dobrodošli na postaji Mir!«

Kalipso je neumnost. Kalipso je boginja. Kalipso je nočni bar
za samce vseh vrst. Kalipso postavlja nove horizonte zabavni industriji s
pomočjo ustvarjalne seksualnosti in vam zagotavlja: navaden pleh se lahko
spremeni v čisto zlato! Kalipso (orig. zvijačno, skrito) so individualni in
družbeni vzorci, ki se nevidno in skrito prenašajo tako v prostoru in času, kot
v življenju posameznice_ka.

Neumnost je vedno znova orodje elite; kdor
ne pozna zgodovine, ne ve, čemu se upira.
 

- Andreja
Kopač, Tina Valentan

Iz česa nastane umetniško delo? V tej predstavi je odgovor na
dlani, a vendar skrit. Skriva se v dveh zlatih jajčecih, ki prepotujeta dolgo
pot od komaj zaznavnega občutka v trebuhu do odrske stvaritve. Plesalka v njej
nagovarja nič manj kot vesoljno stvarstvo, rekoč: »Dobrodošli na postaji Mir!«

Kalipso Tine Valentan
ni iz Homerja, je pa – tako kot nesmrtna nimfa Kalipso – iz samotne dežele
senc. Moč črpa iz črnine svojega notranjega vesolja, ki se previdno izoblikuje
v gib in glas ter se nerada prezgodaj razkrije očem smrtnikov. Z mitološko
Kalipso jo tako druži predvsem ime: καλύπτω
(kalyptō) je grški izraz za
pokrivanje ali zakrivanje, v prenesenem pomenu pa prikrivanje: zvijačnost, a
tudi zaščito. Skrb zase.

Kalipso
in Kalipso: zapeljivki, obdani s simboli izobilja. Svoje bogastvo razdajata z
velikodušnostjo tistih, ki nimajo ničesar razen zavedanja, da se iz zlatega
jajca – preden ga stremo – lahko izvali karkoli. Vse možnosti so odprte. Toda Kalipso Tine Valentan se mora po sili
razmer odločiti za eno samo pot, še preden razbije jajce. Bo iz njega prišel
umetniški ali biološki čudež? Predstava ali otrok? V njeni podobi sveta vsaka
celica vsebuje ves kozmos in vse je povezano, drevo, dinozaver in človek, zato
se ustvarjanje in materinstvo ne izključujeta. Toda v svetu, v katerem živi, ni
denarja za oboje. Ni prostora za mnogoterost, po kateri z užitkom vijuga Kalipso: vesoljka, plesalka,
kozmonavtka, pop zvezda, kokoška in mistična vizionarka v enem.

Od tod bolečina in renčanje. Prikrivanje, kajti v tako sploščenem
svetu smeš biti samo eno. Zdi se, da celo čarobna moč zlatih jajčec odpove. Naj
jih Kalipso še tako čuva in greje,
ostajajo nema. Samozadostna. Zaman skuša obuditi staro mitopoetsko podobo sveta
kot kozmičnega jajca,  v katerem se vse
začne in konča in v katerem je resnično dovolj prostora za vse. Tukaj in zdaj
se mora Kalipso iz boginje spremeniti
v pop zvezdo, vse svoje razsežnosti pa stlačiti v eksotičen klobuk. Kot sodobna
Carmen Miranda, ki je kalipso in sambo zamenjala za sintetične ritme, poplesuje
in se bolj iz navade kot želje nesramno spogleduje s publiko, ki je vse to že
videla, a ji zato ni nič manj nerodno.

Da bi bila mera polna, Kalipso zlati jajčeci s svojih oči preloži naravnost na jajčnike in
se iz vesoljke-kozmonavtke na postaji Mir spremeni v navadno zemljanko,
obsojeno na biologijo. Toda preden kot njene/njeni gostje razočarano
zavzdihnemo, se velja ozreti nazaj in naprej ter si zapomniti, od kod so
pripotovala zlata jajčeca in kam se odpravljajo. Ali jajčniki res vodijo Kalipso, ali pa jih nemara usmerja ona?
Je to ujetništvo ali svoboda? Da ni oboje hkrati? Mistiki kimajo. Baročni
pesnik Angel Silezij bi se morda vprašal, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, in
kar sam odgovoril: »Jajce v kokoši, kokoš v jajcu«. Ni si težko predstavljati,
da bi mu Kalipso v plesni dvorani
Miru veselo nazdravila z jajčnim likerjem in z ekstravagantnim klobukom na
glavi vzkliknila: »Naj živijo tutti frutti!«

- Tea Hvala

Avtorica in izvajalka: Tina Valentan
Avtor glasbe
in zunanje oko: Tian Rotteveel
Dramaturginja: Aleksandra Blagojević
Umetniško
usmerjanje: Snježana Premuš
Kostumografka: Urška Recer
Oblikovalka luči: Urška Vohar
Teoretska refleksija: Tea Hvala
Izvršna producentka: Amela Meštrovac

Produkcija:
Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi
Koprodukcija: Plesni Teater Ljubljana, Plesna Izba Maribor

Projekt sofinancira: Mestna občina Ljubljana
S
pomočjo: Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zavod Maska

Posebne zahvale: Luka Martin Škof, Borut Bučinel, Andreja
Kopač, Vesna Juvan, Nina Meško, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska
Sobota

Predpremiera v okviru Festivala Performa & Platforma 2016. Premiera v Plesnem Teatru Ljubljana.

2017
8. september / ART Kriterion / v okviru festivala PitchWise, Sarajevo, BIH
21. oktober / Plesni forum Celje
18. november / Layerjeva hiša Kranj
24. november / GT22 Maribor

2016
3. september / Mali oder SNG, Maribor / v okviru Festivala Performa & Platforma 2016
14., 15., 16. september / Plesni Teater Ljubljana
11. oktober / Plesni Teater Ljubljana / v okviru 22. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk