Kalipso
xx POVEZAVE MED RAZDROBLJENIMI ZGODBAMI/ZGODOVINAMI
Slovenija / 2016 / 60'
Uprizoritev
Iz česa nastane umetniško delo? V tej
predstavi je odgovor na dlani, a vendar skrit.
Skriva se v dveh zlatih jajčecih, ki prepotujeta
dolgo pot od komaj zaznavnega občutka v
trebuhu do odrske stvaritve. Plesalka v njej
nagovarja nič manj kot vesoljno stvarstvo,
rekoč: »Dobrodošli na postaji Mir!«
Kalipso Tine Valentan ni iz Homerja, je
pa – tako kot nesmrtna nimfa Kalipso – iz
samotne dežele senc. Moč črpa iz črnine
svojega notranjega vesolja, ki se previdno
izoblikuje v gib in glas ter se nerada prezgodaj
razkrije očem smrtnikov. Z mitološko Kalipso
jo tako druži predvsem ime: καλύπτω (kalyptō)
je grški izraz za pokrivanje ali zakrivanje,
v prenesenem pomenu pa prikrivanje:
zvijačnost, a tudi zaščito. Skrb zase.
Kalipso in Kalipso: zapeljivki, obdani s
simboli izobilja. Svoje bogastvo razdajata z
velikodušnostjo tistih, ki nimajo ničesar razen
zavedanja, da se iz zlatega jajca – preden ga
stremo – lahko izvali karkoli. Vse možnosti so
odprte. Toda Kalipso Tine Valentan se mora po
sili razmer odločiti za eno samo pot, še preden
razbije jajce. Bo iz njega prišel umetniški ali
biološki čudež? Predstava ali otrok? V njeni
podobi sveta vsaka celica vsebuje ves kozmos in vse je povezano, drevo, dinozaver in
človek, zato se ustvarjanje in materinstvo ne
izključujeta. Toda v svetu, v katerem živi, ni
denarja za oboje. Ni prostora za mnogoterost,
po kateri z užitkom vijuga Kalipso: vesoljka,
plesalka, kozmonavtka, pop zvezda, kokoška
in mistična vizionarka v enem.
Od tod bolečina in renčanje. Prikrivanje,
kajti v tako sploščenem svetu smeš biti samo
eno. Zdi se, da celo čarobna moč zlatih jajčec
odpove. Naj jih Kalipso še tako čuva in greje,
ostajajo nema. Samozadostna. Zaman skuša
obuditi staro mitopoetsko podobo sveta kot
kozmičnega jajca, v katerem se vse začne in
konča in v katerem je resnično dovolj prostora
za vse. Tukaj in zdaj se mora Kalipso iz boginje
spremeniti v pop zvezdo, vse svoje razsežnosti
pa stlačiti v eksotičen klobuk. Kot sodobna
Carmen Miranda, ki je kalipso in sambo
zamenjala za sintetične ritme, poplesuje in se
bolj iz navade kot želje nesramno spogleduje
s publiko, ki je vse to že videla, a ji zato ni nič
manj nerodno.
Da bi bila mera polna, Kalipso zlati jajčeci s
svojih oči preloži naravnost na jajčnike in se iz
vesoljke-kozmonavtke na postaji Mir spremeni
v navadno zemljanko, obsojeno na biologijo.
Toda preden kot njene/njeni gostje razočarano
zavzdihnemo, se velja ozreti nazaj in naprej
ter si zapomniti, od kod so pripotovala zlata
jajčeca in kam se odpravljajo. Ali jajčniki res
vodijo Kalipso, ali pa jih nemara usmerja
ona? Je to ujetništvo ali svoboda? Da ni oboje
hkrati? Mistiki kimajo. Baročni pesnik Angel
Silezij bi se morda vprašal, kaj je bilo prej,
kokoš ali jajce, in kar sam odgovoril: »Jajce v
kokoši, kokoš v jajcu«. Ni si težko predstavljati,
da bi mu Kalipso v plesni dvorani Miru
veselo nazdravila z jajčnim likerjem in
z ekstravagantnim klobukom na glavi
vzkliknila: »Naj živijo tutti frutti!«
Tea Hvala
Avtorica in izvajalka: Tina Valentan
Avtor glasbe in zunanje oko: Tian Rotteveel
Dramaturginja: Aleksandra Blagojević
Umetniško usmerjanje: Snježana Premuš
Teoretska refleksija: Tea Hvala
Kostumografka: Urška Recer
Oblikovalka luči: Urška Vohar
Producentka: Amela Meštrovac
V angleščini in slovenščini.
Vstopnice: 7 € / 5 €
Produkcija: Mesto žensk
Koprodukcija: Plesni Teater Ljubljana, Plesna Izba Maribor
S pomočjo: Javni sklad republike Slovenije za kulturne
dejavnosti, Zavod Maska
Posebna zahvala: Luka Martin Škof, Borut Bučinel, Andreja
Kopač, Vesna Juvan, Nina Meško, Teja Reba, Zavod za kulturo,
turizem in šport Murska Sobota.
