… ali pa pritisni Escape
»Končno je nekdo
uporabil osebni računalnik kot konkreten medij za pripovedovanje zgodb!« -
Moose (internetna gledališka revija)
Nekje v velikem zahodnoevropskem mestu. Pozno ponoči sedi
ženska za svojim računalnikom. Na (povečanem) ekranu nasproti njenega obraza
lahko publika bere njen notranji monolog in njun digitalni dialog. Razberemo,
da je tujka v tem mestu. V zgornjem nadstropju zasliši nenavaden zvok. Je v
hiši vsiljivec? Poskuša navezati stik s sosedom po elektronski pošti. Piše,
znova in znova; ureja, briše, preverja črkovanje v jeziku, ki ni njen. Njeno
zbranost in pozornost kar naprej kradejo in motijo nova sporočila, ki prihajajo
v njen poštni predal, njeno lastno surfanje, prijavljanje v različne pogovore,
odpiranje – včasih tveganih – datotek, spuščanje filmov in zvokov ... Slišimo
domačo zvočno sliko: brnenje ventilatorja v računalniku, sistemski zvoki, zvoki
udarcev po tipkovnici (ki lahko veliko povejo o čustvenem stanju pisca) ... Iz
vseh teh razpršenih elementov se počasi izriše lik, oseba z zgodovino in
zgodbo.
… ali pa pritisni
Escape je magičen in inteligenten predstavnik »novih medijev« v
najčistejši obliki, brez cirkusa. Edit Kaldor na občinstvo ne dela vtisa s
spektakularnimi, visokotehnološkimi, možgansko mrtvimi softverskimi
fantazijami, ampak gre v nasprotno smer: proti bogati in raznolični
kompleksnosti dejavnosti in odnosov človeka za računalnikom.
»Prizor, v katerem
računalnik obvesti svojega uporabnika, da nima dovolj spomina in da je treba
nekaj datotek izbrisati, gledalcu vzame sapo. Glej me, se zdi, da govori
nadležni računalnik, ko pa ženska zapre vse svoje odprte datoteke in programe,
se pravzaprav znajde pred lastnim odsevom.« - Vrij Nederland.
Pritisni Enter!
Koncept in igra: Edit Kaldor; v sodelovanju z: E. Kaldor,
Nicola Unger, Zsolt Mesterhazy, Catherine Henegan; software: Marc Boon;
produkcija: Theater Gasthuis (Amsterdam); v koprodukciji: Kunstlerhaus
Mousonturn (Frankfurt).
V sodelovanju z: Slovenska kinoteka