Rakhshan Bani-Etemad

Čeprav Rakhshan Bani-Etemad še zdaleč ni edina, je nedvomno vodilna sodobna filmska ustvarjalka v Iranu. Ves njen opus zaznamujeta močna socialna in politična zavest in zavezanost. Rakhshan Bani-Etemad se je rodila leta 1954 v Teheranu, kjer je tudi diplomirala iz filmske režije na Fakulteti za dramske umetnosti. Leta 1973 se je zaposlila na nacionalni televiziji kot tajnica režije in nato napredovala v asistentko režije, potem pa še v producentko in menedžerko. Leta 1977 je za televizijo začela režirati dokumentarce.
Dokumentarističen prijem oziroma občutek je postal stalnica tudi pri njenem režiranju celovečercev. “Ne morem postaviti ločnice med dokumentarnim in igranim filmom. Nenehno čutim potrebo po snemanju dokumentarcev (…) kar pa ne pomeni, da vključujem dokumentarne posnetke v celovečerec. To je predvsem moj pogled na stvari.”  Njen prvi celovečerni film je bila parodija na birokracijo z naslovom Kharej az Mahdudeh (Off the Limits, 1987). Leta 1991 je kot prva ženska osvojila nagrado za najboljšo režijo na prestižnem iranskem filmskem festivalu v Fajru za film Nargess (film je bil v Ljubljani prvič prikazan kot del predstavitve iranskega filma v Kinoteki z naslovom Okus Irana). Mednarodni sloves Rakhshan Bani Etemad je rasel, za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim bronastega leva na filmskem festivalu v Locarnu za film Rusariye abi (Ženska s pajčolanom, 1995) in nagrado Sklada princa Clausa za kulturo in razvoj na Nizozemskem. Prvi trije celovečerni filmi so komedije z ostrim občutkom za socialno satiro. Glavni junaki se znajdejo v okoliščinah, na katere se lahko le odzivajo. Poskusi moških, da bi izboljšali svoj položaj, se po vrsti izjalovijo. Ženski liki so bolj v ozadju. Toda v poznejših, bolj osebnih filmih se avtorica osredotoči na močne ženske, ki živijo v težkih in diskriminatornih družbenih razmerah.
Rakhshan Bani-Etemad se veliko ukvarja s tabuiziranimi temami, kakršne so revščina, kriminal in prepovedana ljubezen. Rakhshan Bani-Etemad je na vprašanje, kaj so glavne teme njenih filmov in kakšen je položaj žensk v njih, odgovorila: “Nikoli se nisem vnaprej odločila, ali bodo tema filma moški ali ženske. Moja kariera se deli na filme pred filmom Nargess in po njem. To pomeni, da ne gre za moške ali ženske, ampak so moji prvi trije filmi opisovali družbeno situacijo, v skladu s katero sem razvila like, po filmu Nargess pa filmski liki osvetljujejo družbeno situacijo.”