Biba buba baja. Ustvarjanje (za) otroka socializma

Kako so ustvarjalke slikale (za) otroka socializma? Izbrane pozicije iz zlatega obdobja mladinske književnosti. Biba buba baja. Ustvarjanje (za) otroka socializma skozi vizuro sodobnosti z razstavo izbora publikacij, ilustracij ter pozicij sodobne umetnosti, pa tudi s filmskim in pedagoškim programom ter predavanji predstavi otroka druge polovice 20. stoletja ter izbrane ustvarjalke za otroke v Sloveniji in na območju bivše Jugoslavije. Razstava s programom predstavlja rezultate raziskovalnega projekta in je nastala v sodelovanju Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Centra ilustracije / Vodnikove domačije, društva Mesta žensk in Slovenske kinoteke.

Po grozotah druge svetovne vojne ter odločnem boju za svobodo v okviru NOB je ideja otroštva kot posebnega obdobja v življenju pomembno vplivala na obnovo in načine razvoja povojne družbe, tako doma kot po svetu. »Stoletje otroka« je sovpadlo s stoletjem knjige. Knjige, revije, časopisi ter z njimi ilustracije so otroke spremljali skozi odraščanje. Otroci socializma, predvsem v naraščajočih mestih, so se po soočanju s preizkušnjami vojne aktivno vključili v obnovo domovine, se začeli več igrati, obiskovati domove igre in dela (vrtce), šole, ukvarjali so se s športom, obiskovali morske in gorske kolonije, se kulturno udejstvovali, dobili razširjeno pravico do zdravstvenega in socialnega varstva in skrbstva, začel jih je obdarjati dedek Mraz, postali pa so tudi državljani sveta.

Izobraževanje, kulturna vzgoja in posebej književnost za otroke, ki so predstavljali skoraj polovico takratnega prebivalstva, so številnim kulturnim delavkam_cem ponudili prostor za njihovo ustvarjalnost. Prav ustvarjalnost za otroke (in z njimi) je bila torej tista, ki je z besedo, zvokom, sliko, lutkami ali gibom na široko odprla vrata v svet umetnosti tudi tistim, ki so jim bila prej večinoma zaprta: ženskam in otrokom širokih ljudskih množic. Na vrhunce ustvarjalnosti in književnosti za otroke tistega časa – v smislu razcveta izvirne produkcije, vzpostavljanja povezav in (infra)strukture na področju prevodov in produkcije, pa tudi množičnosti in dostopnosti – danes marsikje gledamo iz drugačnih zornih kotov. S sodelovanjem v tem razvoju ustvarjalke_ci za otroke niso sooblikovale_i zgolj podob otroštva, temveč z njimi tudi ideje nove družbe in sveta. Te so bile kot bakle minule bodočnosti predane v roke otrok tistega časa, ko se je na obzorju sveta še lesketala prihodnost.

Razstava je odprta: torek–petek: 10.00–18.00 in ob nedeljah: 10.00–14.00 ter v času dogodkov. 

Otvoritev: sobota, 25.5., ob 18h
Vstop na razstavo in dogodke (razen filmskega programa v Slovenski kinoteki) je prost.