Novice

V drugem intervjuju, s katerimi ob obeleževanju 30. obletnice društva Mesto žensk raziskujemo različne pristope k feminističnemu kuriranju, smo se pogovarjale s Koenom Van Daelom, Sabino Potočki in Bettino Knaup o medsebojnem sodelovanju, kuriranju in takratni kulturni ter politični klimi.

V prvem intervjuju smo se pogovarjale s prvo predsednico društva in prvo umetniško direktorico festivala.

Če smo v drugem delu Refleksij kritično pogledale na diskurz, ki povezuje žensko z naravo, je argument proti LGBTIQ+ manjšinam po navadi povezan s tem, da njihova spolna usmerjenost ali identiteta nista naravni...

Danes pomanjkanje časa ustvarja nov globalni red, v katerem so ženske množično vključene v aktivno delovno silo, medtem ko se socialna država umika...

Razmišljanje o tretjem panelu Povezovalnih črt: mednarodne konference o ekologiji, feminizmu in

Premislek o 2. panelu na ekofeministični konferenci Povezovalne črte: mednarodn i konfere nci o

V okviru TRACTS COST Akcije in društva Mesto žensk smo na mednarodni konferenci združile* diskurze o enakosti spolov in skrbi ...

Intervju z umetnicama Alenko Marinič in Majo Dekleva Lapajne, ki sta se na 29. festivalu Mesto žensk

Skrb v tem kontekstu ne pomeni zgolj skrbi za arhiv, zgodovino prostora, festivala ali skupnosti, temveč tudi skrb za prakticiranje feministične dekolonizirane kuratorske metode, s katero bi predajale...

Raziskovalke so se s sodelujočimi strokovnjakinjami posvetile celotnemu področju vzhodne srednje Evrope ter zbrale relevantne vire za lokalne feminizme...

Žensko gibanje poznih 60. in 70. let prejšnjega stoletja je spodbudilo kritično obravnavo reprezentacije žensk in drugih zatiranih...

Catherine Malabou je s predavanjem Klitoris je anarhistka v okviru festivala Mesto žensk odprla temo...

Pristop skupine SIDE je kompleksen, vendar jasno razdeljen na več izvedbenih delov, ki se...

Uprizarjati spol – Ples v tvojih čevljih svojo tematiko zajema iz predpostavke, da ples odseva družbeni spol. Telesa se tudi na odru velikokrat ne morejo odlepiti od heteronormativnih...

Participativne umetniške prakse, težnja po preseganju enosmernega razmerja med gledalko* in umetnico ter želja, da bi se umetnost...

Izbris v Sloveniji pomeni sistematičen izbris ljudi, ki so po osamosvojitvi v državi ostali brez legalnega statusa. To je primer administrativnega genocida, Jasminka Dedić pa ga v delu Izbrisani definira tudi kot legalizirano diskriminacijo...