Feral Tribune Cabaret
Igralka Hasija Borić, rojena leta 1953 v Jajcu (BiH),
je bila zaposlena v številnih hrvaških in bosenskih teatrih; študirala je v
Londonu in Wroclawu (inštitut Grotowskega). Po vojni se je, čeprav je bila zelo
uspešna v dunajskem Volkstheatru - tam, denimo, še zdaj gostuje, v Bernhardovi
igri Wittgensteinov nečak - vrnila v Sarajevo, odločena, da aktivno pospremi
obdobje, v katerem se stara balkanska klavnica spreminja v mlado kapitalistično
družbo. H. Boric se vrne v Narodno pozorište, istočasno pa začne spolnjevati
tudi svojo staro željo po ustanovitvi Potujočega gledališča Hasije Borić
(2002). Kabaretno podjetje Hasije Borić je zato treba brati podvojeno, njegova
moč je izrazito dvoja: politična praksa tega kabareta se umesti na oder -
vendar ne na kateri koli oder, ampak na oder "potujočega teatra" z
osebnim imenom in priimkom izvajalke. To je posledica znane in razširjene
okostenele prakse repertoarnih gledališč oziroma velikih stalnih ansamblov. V
njih namreč igralka "srednjih let" pade v nekakšen prazen
prostor. In če ne gre "ven", iz "matičnega"
teatra, delat svojih lastnih projektov, lahko ostane dobesedno kar doma, kjer
ji je po mnenju dramatikov tudi mesto, saj vlog za ženske "srednjih
let" v dramskih tekstih namreč večidel ni. Ampak Hasija Boric je predana
svojemu poklicu, njena odločnost v kljubovanju "reguliranemu" svetu
umetnosti in v produciranju njenih lastnih projektov je silna: sijajna fuzija
kabareta, Bertolta Brechta, Samuela Becketta in Montyja Pythona. Hasija Boric
se solo, zgolj s spremljavo glasbenika, izjemno dobro loti zelo spolzkega
terena, téme, o kateri je bilo "črnila prelitega" takoj za
prelito krvjo, pa obenem o njej vemo zmerom premalo: bosenske morije, politični
krah in fašizmi vseh nians iz let med 1992 in 1996 pa do danes. V nekaj več kot
enourni predstavi, ki je nastala po hipersatirični teksturi splitskega lista
Feral Tribune, na začetku je izhajal kot podlistek Slobodne Dalmacije, se H.
Borić transformira v več kot 30 likov in je nenehno na tistem robu političnega
kabareta, ki izzove kvečjemu histeričen smeh, bridek cmok, zamolkle solze,
zagroben hlad, jedko tišino. Feral, ki igralki pomeni nesporno
"intelektualno in moralno luč", se v silnem dramaturškem stampedu
naseli med "nekdaj" in "zdaj", predvsem pa
globoko, brez patosa in laži evocira razočarano, oropano, poškodovano
prebivalstvo. Spačene kreature politične nekdanjosti so imanentne vsem sedanjim
fašizmom, nacionalna vnema in morilska stihija se kakor mora uležeta na ramena
sedanjega gledalca.
S predstave ni izhoda, vsaka njena kritika je nujno tudi politična. Še več,
navsezadnje že samo navzočnost Potujočega teatra Hasije Boric v Ljubljani kaže
razumeti tudi kot neizprosno kritiko našega okolja, ki tako rado jadikuje nad "težkimi
časi", obenem pa ne premore niti enega samega političnega kabareta, ki
bi bil dostojen svojega poslanstva.
Miha Zadnikar
Feral Tribune Cabaret je nastal po tekstih, ki so jih
spisali uredniki splitskega lista Feral Tribune: Viktor Ivančić, Predrag Lućić
in Boris Dežulović.
("Bogu dragi, pa tudi Vragu ne mrzki.")
Izbor tekstov in interpretacija: Hasija Borić
Režija: Tanja Miletic Oručević
Glasbena spremljava in aranžmaji: Ibrahim Alibegović
Scenografija: Osman Arslanagić
Kostumografija: Amela Vilić
Koreografija: Selma Imširević
Grafično oblikovanje: Amir Berbić
Song "Kad naredi general" je vzet iz lista Vox.
Kabaret je bil prvič izveden v okviru festivala Sarajevska
zima, februarja 2004 (Sarajevo, Bosna in Hercegovina).
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju z: Mestno gledališče ljubljansko (MGL)
