Festival Mesto žensk krepi dialog med feminizmom, umetnostjo, kulturo, znanostjo in teorijo ter vsakdanjim in političnim življenjem.
Začetki
Zamisel o festivalu Mesto žensk sega v leto 1994. Izhaja iz posebnega političnega in družbenega konteksta po padcu berlinskega zidu, po razpadu Jugoslavije in po koncu socializma, ko je uvedba neoliberalizma v Slovenijo prinesla socialno neenakost ter naraščajoč individualizem in antifeminizem, ki so ošibili moč ženskih in feminističnih organizacij.
Prvi festival je potekal leta 1995 pod okriljem Urada za žensko politiko. Leto pozneje je organizacijo prevzelo Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, ki ga brez prekinitev organizira še danes.
Festival je od samega začetka zasledoval dva cilja: najprej je želel dati vidnost in priznanje obsežni sodobni umetniški produkciji žensk v postjugoslovanskem prostoru – od tod ime Mesto žensk, ki meri na znamenito knjigo Christine de Pizan Knjiga o mestu dam (1405). Hkrati je z umetniškimi vpogledi v (ne)enakost spolov želel nagovoriti kar najširšo javnost v prepričanju, da bo umetnost pri tem uspešnejša od znanosti in politike. Festival je v svoji burni, skoraj tridesetletni zgodovini dosegel oba cilja – in še veliko več.
Dosežki
Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk je v slovenskem kulturnem prostoru:
- povečal vidnost sodobnih umetnic, raziskovalk in aktivistk;
- vzpostavil mednarodno in medgeneracijsko sodelovanje ljudi vseh spolov;
- nadaljeval in krepil vezi s feminističnimi pobudami iz nekdanje Jugoslavije;
- pomembno vplival na prisotnost, razumevanje in odmevnost presečišč med feminizmom in sodobno umetnostjo;
- ustvaril dialog med feminizmom, umetnostjo, kulturo, znanostjo in teorijo ter vsakdanjim in političnim življenjem;
- spodbudil presečne razprave o feminističnih vprašanjih in težavah postsocialistične tranzicije (vojna, nasilje, posledice neoliberalističnega “razvoja”);
- odprl možnost oblikovanja nove generacije feministk, ki je nastajala bodisi ob Mestu žensk bodisi kot kritika in odziv nanj.
Festival Mesto žensk ostaja največji letni dogodek društva Mesto žensk. Kot “začasno prizorišče vztrajnega upanja” deluje onkraj samega dogodka in pripravlja teren za drugačno, boljšo prihodnost, v kateri bo enakost zagotovljena vsem ljudem.
Festival Mesto žensk se je v petih letih obstoja izoblikoval v prostor, kjer promocija umetnic ni le zaželeno geslo, temveč resničnost, kjer kulturna raznoličnost umetnic ni zgolj popularna floskula, temveč realnost, ki krepi vidnost multikulturnega okolja, v katerem živimo.
– Darja Zaviršek, predsednica društva Mesto žensk, 1999, vir
V takratnem konservativnem kontekstu nove države se je festival pozicioniral kot zagovornik napredne družbene misli. Pri tem je Urad za žensko politiko odigral izjemno avantgardno družbeno vlogo, saj je verjel v umetnost kot agens družbenih sprememb.
– Liljana Stepančič, ustanovna članica Društva Mesto žensk, 2015, vir
Viri:
Tea Hvala, “Začasni prizorišči vztrajnega upanja”, Časopis za kritiko znanosti, št. 261 (3/4 2015), http://www.ckz.si/arhiv/261/4Tea_Hvala.pdf
Vlasta Jalušič, “Festival Mesto žensk in kontekst devetdesetih: od popotovanja z rdečim jugom do ustanovitve”, Časopis za kritiko znanosti, št. 261 (3/4 2015), http://www.ckz.si/arhiv/261/2Vlasta_Jalu%9ai%e8.pdf
Vesna Leskošek, “(Pre)živeti ta neumni čas anti-kulturnosti, moralizma in cinizma”, spletna stran Mesta žensk, 2014, http://www.cityofwomen.org/sl/content/2014/preziveti-ta-neumni-cas-anti-kulturnosti-moralizma-cinizma-0
Liljana Stepančič, “Pionirski časi: Osebni spomini na prvi festival Mesto žensk”, Časopis za kritiko znanosti, št. 261 (3/4 2015), http://www.ckz.si/arhiv/261/2_5Liljijana.pdf
Darja Zaviršek, “Mesto žensk in njegova peta obletnica”, spletna stran Mesta žensk, 1999, http://www.cityofwomen.org/sl/content/1999/mesto-zensk-njegova-peta-obletnica