Koprnenje po prisotnosti: živo telo v umetnosti

Vse od zametkov pojma umetnosti v zgodnji moderni dobi se je zahodna
estetika vrtela okrog vere v prisotnost, v umetnika kot božansko navdihnjenega
genija, ki obdaja umetniško delo s stalno »prisotnost« in vedno oživlja svojo
subjektiviteto in bitje skozi oblike in videz svojega dela. Trditve o »prisotnosti«,
kot jih je izpostavil Jacques Derrida, izvirajo iz hrepenenja po utemeljitvi
superiornosti človeške rase in zanikanju neizogibnosti človeške smrtnosti. V
tej shemi, ki je doživela svojo apoteozo, pa tudi prve dvome v evropskem
modernizmu, postane umetnost sredstvo, skozi katero si predstavljamo našo
transcendenco. Hkrati so se tudi študije performansa začele zanašati na trditve
o »prisotznosti«, vendar v primeru žive umetnosti trditev o avtentičnosti – če je »umetnik prisoten«,
pomeni, da naj bi imeli popoln dostop do njegovega »bitja« in posledično
»avtentično« izkušnjo umetnika/drugega. To predavanje razločuje oba seta
trditev, da bi s specifičnimi primeri iz umetnosti in performansa pokazalo, da
omenjena trditev o prisotnosti ne zdrži. (Amelia Jones)

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Organizacija: Zavod Maska; V sodelovanju: Mesto žensk,
Galerija Škuc.

Vstop prost.