Osebno postane politično, od 1972 do zdaj: Ženske, seks in performans v spreminjajočem se političnem, ekonomskem in estetskem okolju.

Performans in body art sta spet v
modi. Primeren trenutek za pogled na začetek performansa. Pogled nazaj, za
boljši in lažji pogled v prihodnost (Zgodovina prihodnosti). Eden izmed
avantgardnih centrov, ki je odigral odločilno vlogo pri začetkih in razvoju
performansa, je prav gotovo mednarodno priznani Franklin Furnace v New Yorku.
“Vse se je začelo leta 1976, ko
sem opazila, da večje institucije ne vedo, kaj bi počele s  publikacijami, ki so jih umetniki hoteli
izdajati kot umetniška dela. Odločila sem se zbirati, razstavljati in
prodajati, ohranjati in razširjati to umetnost v obliki, ki je kasneje postala
znana z imenom Knjige umetnikov (Artists´ books). Franklin Furnace Archive Inc.
sem otvorila v svojem ateljeju 3. aprila 1976. (...) V Franklin Furnace so
začasno postavljena umetniška dela (pozneje poimenovana performans) začeli
predstavljati že v času, ko se je ta umetnost šele začela pojavljati.
Ustvarjalci, ki so izdajali Knjige umetnikov, so tekst uporabljali tako kot
mediji vizualne umetnosti (spomnimo se Jenny Holzer in Barbare Kruger). Martine
Aballea, katere knjiga je bila vključena v zbirko Franklin Furnace, je prosila,
če lahko junija 1976 svojo knjigo prebere kar pred našo trgovino. Ko se je
pojavila v kostumu, z lučko in stolom, se je rodil performans. Čeprav sem te
dogodke na začetku poimenovala ‘branje umetnikov’, je vsak umetnik sam izbral,
kako bo razpolagal z elementi performansa - s tekstom, podobo in časom. Od zelo
preproste postavitve performansa Roberta Wilsona, ki je s stolom na odru
144-krat ponovil besedico “there” (leta 1977), pa vse do zmešnjave v
performansu Karen Finley, ki se je na odru okopala v kovčku in se s pomočjo
olja Wesson ljubila s stolom. “ (The Whys of Desinstitutionalization Marthe
Wilson).
Med umetniki, ki so imeli pri
Franklin Furnace možnost, da prvič nastopijo v New Yorku so: Ida Applebroog,
Barbara Kruger, Jenny Holzer, Dara Birnbaum, Matt Mullican, James Coleman,
Krysztof Wodiczko, Guillaume Bijl in Willie Cole. Tu so svojo umetniško pot
začeli tudi Eric Bogosian, Guillermo Gomez-Pena, Robbie McCauley, Michael
Smith, Theodora Skipitares, Paul Zaloom, David Cale in Karen Finley. Poleg tega
pa je program centra Franklin Furnac tudi bolj uveljavljenim umetnikom (Laurie
Anderson, Vitu Acconciju, Richardu Foremanu, Carlu Andreju, Lee Breuer,
Williamu Wegmanu in Jennifer Bartlett) omogočil eksperimentiranja, ki bi bila
neprimerna za etablirana umetniška središča.
Z leti so se tako Franklin
Furnace kot umetniška dela, ki so bila tam predstavljena, večkrat spremenili.
Martha Wilson bo v svojem predavanju naredila pregled čez dve desetletji
performansa in prikazala, kako je ta spremenil diskurz v kulturi. Predstavila
bo zgodovinske posnetke performansov in
predavala o ženskah, seksu in performansu v drastično spreminjajočem se
političnem, ekonomskem in estetskem okolju.

V sodelovanju z: Galerija Kapelica, ŠOU Ljubljana.