Njena (re)kreacija
Medijsko ustvarjanje moškosti in ženskosti poteka preko kupovanja in prodajanja
posameznih identitet. Direktno na trgu. Moška in ženska želja se tu ne
oblikujeta zato, da bi kdorkoli (politično) deloval kot ženska ali kot moški.
Moške in ženske revije ustvarjajo videz delovanja/aktivnosti na spolni osnovi,
ki pa izrazito depolitizira.
Razlogi za izid študij o ženskih revijah v Sloveniji so torej relativno
preprosti. Analize so delo skupine za spremljanje ženskih (in moških) revij, ki
se ni mogla upreti bogati ponudbi in njeni navidezni nedolžnosti in
nevtralnosti. Ženske revije, kot pove že ime, so namenjene ženskam. Toda ženski
spol ni nekaj absolutnega, o čemer nas hočejo te revije prepričati, pač pa je
zgodovinsko, kulturno in individualno spremenljiva kategorija. Biti ženska ali
moški ne pomeni nič konkretnega, večnega in še manj naravnega. Lastnosti, ki
opredeljujejo ženskost in moškost, so simbolno vzpostavljene in družbeno
posredovane skozi družino, izobraževalne sisteme, znanost, religijo, medije in
politiko, če naštejemo le nekaj ključnih »ideoloških aparatov države«. Kljub
nestabilnosti in s tem nezanesljivosti kategorije spola je prav spolna
identiteta temelj vsake družbene organizacije. Kadar je nekaj nedoločeno,
nedefinirano in nestabilno, potem je s tem laže upravljati. To velja tudi za
razmerja spola, ki so laže vodljiva prav zato, ker so nestabilna, nadzor pa zagotavljajo
različne prakse predpisovanja določenih, stabilnih lastnosti in pomenov. V
moderni zahodni zgodovini so ženske revije pomemben kulturni trg takih podob in
pomenov.
Ženske revije, ki se predvsem v zadnjih dveh desetletjih preoblikujejo v
kompleksne uredniško-oglaševalske sisteme, tako sodelujejo v kulturni zgodovini
ženskega spola z novimi tehnologijami pomena. Poglavitna lastnost te kulture
vse do danes ostaja njena dvoumna podoba ženske – sodobne, osveščene in
neodvisne porabnice, ki z iskanjem zrcalnih podob v fantazijskem svetu
idealiziranih ženskih likov prostovoljno sodeluje v lastnem družbenem
podrejanju.
V knjigi Njena (re)kreacija so avtorice poskušale pokazati prav na to dvoumnost
sodobne podobe ženske, ki jo (ne)hote oblikujejo ustvarjalke in ustvarjalci
ženskih revij s kapitalskimi oglaševalskimi mehanizmi in, navsezadnje, z
bralkami vred. Z diskurzivno in vsebinsko analizo raznovrstnih ženskih revij,
ki izhajajo v Sloveniji (Cosmopolitan, Jana, Modna Jana, Glamur, Naša žena in
Moj malček) so odkrile nekaj reprezentativnih topik: od protislovnih vsebin
»univerzalne ženske kulture«, fenomena prikritega oglaševanja, ki je v
določenem tipu ženskih revij našel neizčrpen vir možnosti, mode kot poglavitne
vsebine prav vseh ženskih revij, discipliniranja ženskega duha skozi
discipliniranje njenega telesa z oglasi za kozmetična sredstva, do
medikalizacije nosečnosti in poroda in kulta materinstva, ki je še vedno močan,
kljub podobi samostojne, emancipirane in uspešne ženske.
Avorice knjige: Majda Hrženjak, doktorica sociologije,
raziskovalka na Mirovnem inštitutu; Ksenija H. Vidmar, doktorica sociologije,
docentka za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti; Zalka Drglin, magistra
sociologije kulture; Valerija Vendramin, doktorica ženskih študij, raziskovalka
na Pedagoškem inštitutu; Jerca Legan, podiplomska študentka na ISH; Urša
Skumavc, študentka sociologije kulture na Filozofski fakulteti.
Na predstavitvi knjige bodo sodelovale avtorice knjige Majda Hrženjak, Ksenija
H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin in Jerca Legan, ter Vlasta Jalušič, pobudnica
raziskovalne skupine za spremljanje ženskih revij pri Mirovnem inštitutu.
Povezovala bo Brankica Petković, urednica zbirke MediaWatch.
Knjiga Njena (re)kreacija je zbornik študij o ženskih revijah v
Sloveniji, avtorice so Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin,
Valerija Vendramin, Jerca Legan in Urša Skumavc. Knjiga je izšla v zbirki
MediaWatch, ki jo izdaja Mirovni inštitut.
V sodelovanju z: Cankarjev dom, Založba/*cf., Mirovni
inštitut / The Peace Institute