Odkritost pred udobjem. Animirani svet Signe Baumane

Signe Baumane je neodvisna animatorka, ilustratorka in pisateljica, ki živi
v New Yorku. Njeni prvi uspehi na polju animiranega filma segajo v začetek
devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je še živela v rodni Latviji.
Edinstveni pristop Signe Baumane  k
vizualnemu pripovedovanju zgodb v obliki risanega filma je opazen v njenem
kratkem filmu Birth (Rojstvo). To je
film o stanju duha, o nosečnosti kot psihološkem pa tudi telesnem procesu. Film
je temačen in brutalno odkrit. Doživete izkušnje in strahovi žensk so
pomembnejši od družbeno pričakovane vznesenosti in čiste radosti ob ustvarjanju
družine. V filmu biološki oče otroka ne spregovori besede. Je molčeča podoba,
rojena iz upanj mladega dekleta – čudovita, pa tudi nepomembna. Baumane
animira različne fantazije in tesnobe z nenavadnim, malodane sanjskim občutkom
za fizični prostor in čustveno logiko.

Od samega začetka je prepoznavna kot animatorka, ki noče ostati v mejah
mainstreamovske »blagodejnosti« – v svojih prvih kratkih filmih je
govorila o seksu, nosečnosti, norosti in zobozdravnikih  –, njen prvi celovečerni animirani
film pa je bridka in osupljivo odkrita pripoved o duševnem zdravju, na splošno
opisan kot »smešen film o depresiji«. Kamenje
v mojih žepih, ki se začne v Latviji v obdobju Sovjetske zveze v dvajsetih
letih prejšnjega stoletja, pripoveduje resnično zgodbo o režiserki in njeni
družini ter njihovih neprestanih bitkah z depresijo in duševno boleznijo skozi
zgodbe petih žensk, ki so vse trpele za to boleznijo. Ta avtobiografski film je
privedel do tega, da je morala njena družina nekako opraviti s tem, da je
izdala njihove skrivnosti,  kar pa
je bilo vredno glede na to, kako polemično debate o duševnem zdravju – tabu
temi, ki je bila v javnosti redko omenjena, kaj šele, da bi se o njej govorilo
– je film sprožil v njeni domovini. Za film, narejen s skromnimi sredstvi v
kombinirani tehniki stop-motion in risane animacije, je to izjemno dovršeno
delo, ki razkriva misli posameznih likov in vizualno prikaže, kako se počutijo
v sebi, kar je skoraj nemogoče v igranem filmu. Celotno izkušnjo povezuje
živahna glasovna interpretacija same Baumane. Z besedami avtorice: »Ideja za Kamenje v mojih žepih se je porodila iz
toka moje zavesti. Tako kot večina ljudi tudi jaz razmišljam o najrazličnejših
stvareh, nekatere so umišljene, druge povsem vsakdanje,  v misli pa se mi neprestano vrača
‘končati z vsem’ in načini, kako bi to lahko izvedla. Zakaj? Zakaj tako mislim?
In zakaj sem takim mislim navkljub še vedno živa? Krhkost naših misli me
fascinira. Življenje je čudno, nepredvidljivo, včasih absurdno in v vsem tem
skušam videti kaj smešnega.«

V vsej svoji karieri je Signe Baumane vedno izbrala
odkritost pred udobjem in to je glavni razlog, da je uspela postati prepoznavna
in preživeti v nepopustljivem svetu neodvisnega filma. (Igor Prassel)