Blanket, the Surface of Her

“Blanket, the Surface of Her
natančno ujame estetsko razpoloženje sedanjega trenutka, še posebej njegovo
visoko modno fotografskost in medlo seksualnost. (...) Claude Wampler spretno
prevede duh estetike sodelujočih umetnikov v evokativno predstavo. Iz nje žari
seksualnost kot iz Passolinijevega filma; je gladka, bleščeča in nadrealna kot
fotografije Inez van Lamsweerde; vsako od čvrsto zgrajenih vinjet je mogoče
najti na seznamu trenutnih fiksacij: nasilje, telesne funcije, spol, rasa in
tehno glasba.” - Rose Lee Goldberg, ARTFORUM International, september
1998
Cadavre exquis (“Okusni mrlič”)
je literarna igra naključij, ki je bila zelo priljubljena med nadrealisti.
Zanjo potrebujemo list papirja, pisalo in vsaj dva udeleženca. Prvi udeleženec
napiše stavek (misel ali risbo) in poda pisalo in list papirja drugemu, pri tem
pa svoj tekst, z izjemo zadnje besede, skrije. Drugi udeleženec začne pisati
tam, kjer je prvi končal. In tako naprej: ves čas igre nobeden od sodelujočih
ne pozna teksta, ki je bil napisan pred njegovim ali za njim. Igra traja,
dokler ni popisana vsa površina.
Newyorška performerka Claude
Wampler je povabila osem umetnikov, da pripravijo zamisel za desetminutno
predstavo, kjer bodo uporabili njeno telo. Performerka je kot nepopisan list
papirja ali prazno platno, kot posoda za njihove zamisli. Tako v predstavi
krivi žlice kot Uri Geller (Richard Foreman); laja kot pes v temi (Paul
McCarthy); dvigne krilo in urinira na odru, hkrati pa na videu spremljamo neobičajen
“odnos” z njenim neločljivim zaveznikom psom Cakeom (Richard Kern); kroži z
invalidskim vozičkom, medtem ko ji aziatska medicinska sestra predvaja
diapozitive pohabljencev, glas iz ozadja pa nam pripoveduje njeno pretresljivo
zgodbo (Romain Slocombe); se v kičastem lepotilnem salonu poglablja v modno
revijo (Sylvie Fleury); recitira poglede Victorja in
Rolfa na “podobne, če ne kar enake vzgibe”, skupne modi in umetnosti; poje
arijo, dokler se njen glas in klavirska spremljava ne izgubita v tehnu Aphex
Twin in bere (napol gola in z afro lasuljo) odlomek o suženjstvu (Julia Scher).
Naj je prispevek sodelujočih
umetnikov še tako osupljiv, šokanten, zabaven, zloben, ironičen ali begajoč,
Claude Wampler pri prevajanju in interpretaciji njihovih konceptov vedno znova
pokaže izjemen talent in nam omogoči intenzivno doživetje.
Čeprav želi biti v predstavi
“tabula rasa”, ne more skriti svoje duhovitosti, ustvarjalnosti, inteligence in
bogatih odrskih izkušenj (šolanje v različnih gledaliških in gibalnih tehnikah
- v butohu, baletu, operi in igri).
Claude Wampler je v Evropi še
precej neznana ustvarjalka, vendar ne bo več dolgo.

Nastopa: Claude
Wampler; medicinska sestra: Keiko Kobayashi; pianistka: Urška
Marolt

V sodelovanju: Galerija Kapelica, ŠOU Ljubljana.
S pomočjo:
SCCA, Ljubljana