Prihodnost dela v kulturi in (feministične) kulturne prakse
Na področju ekonomske in politične teorije se danes v
razpravah pogosto izpostavlja vzorčna funkcija kulturnega sektorja v
neoliberalnem globaliziranem gospodarstvu. Ustvarjalnost, mobilnost,
fleksibilnost, negotove življenjske razmere pa tudi na projektih temelječe
oblike produkcije in organizacije so bile do neke mere vedno značilne za
življenjske in delovne pogoje umetnikov. Zato se zdi, da aktualne gospodarske
spremembe (kot posledice privatizacije in krčenja v javnem sektorju,
zmanjševanja programskih oz. razvojnih sredstev) in posledična komercializacija
naletijo na področju kulture na manjši odpor kot v drugih družbenih sektorjih.
In zdi se, da je v postindustrijski družbi idealni delavec umetnik.
Vendar je "vzorni delavec" prej ženska kot moški: v zadnjih
letih se je na področju kulture trg dela po vsej Evropi povečeval, predvsem
zaradi večjega deleža žensk, zaposlenih na tem področju. Ženske zasedajo večji
delež delovnih mest/položajev, ki so nestalni, nudijo manjšo varnost in manjše
dohodke. Ženske opravijo tudi več prostovoljnega dela kot moški. (www.culturegates.com)
Pri tem se zastavljajo naslednja vprašanja: Kako naj se, kot
umetnice, producentke in organizatorke, spoprimemo s premikom v pomenu
ustvarjalnosti, "od programa osvobajanja k zaposlitvenemu
profilu?" (Marion von Osten, http://multitudes.samizdat.net) Ali, z drugimi besedami,
kako naj še naprej proizvajamo v ustvarjalnih in fleksibilnih pogojih, ne da bi
se zavzemale za neoliberalni sistem? Katere so najboljše strategije za
promocijo in omogočanje raznolikega "nemainstreamovskega" umetniškega
izraza v vse bolj komercializiranem kulturnem okolju? Kako vidimo prihodnost
kritičnih kulturnih praks in dela v kulturi ter v kontekstih "festivalizacije"
kulture in upadanja podpore neodvisnim, politično naravnanim kulturnim
projektom, ki se zavzemajo za vidnost žensk in etničnih manjšin v Evropi ter
večjo dostopnost?
Mesto žensk je ob svoji 10. obletnici k soustvarjanju ali sooblikovanju
dela festivalskega programa in/ali k razmisleku o prihodnjih strategijah
kritične kulturne produkcije povabilo producentke, umetnice, kustosinje in
ustvarjalke, ki sodelujejo pri sorodnih projektih.
Bettina Knaup
UDELEŽENKE:
Katy Deepwell (VB), urednica feministične umetnostne revije
n.paradoxa in vodja raziskovalnega izobraževanja na University of the Arts,
London
Eleni Laperi (Albanija), koordinatorka Lindarta, kulturnega
centra umetnic Albanije
Suzana Milevska (Makedonija), kuratorka, teoretičarka umetnosti in
vizualne kulture, Mestni muzej Skopje
Nirmal Puwar (VB), Goldsmith College, London, članica uredniškega odbora
Feminist Review
Laurence Rassel (Belgija), direktorica Constant vzw in
koordinatorka umetnostno-izobraževalnega programa o témah žensk in novih
tehnologij Digitales
Karen Wong (Kanada), neodvisna kustosinja in koordinatorka HTMlles,
mednarodnega ženskega festivala medijskih umetnosti v Montrealu
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju z: Urad za enake možnosti, Cankarjev dom
