SoloShow (SoloShow)

»...SoloShow
je bil vznemirljiv šestdesetminutni performans. Od začetka do konca je Hassabi
vpijala niz danih kulturnih podob – vse ženske – in jih izpovedovala v
figurativnih linijah. Rezultat je bila granularna interpolacija giba, ko je
vsaka slika v matrici celote opisala prehod. Vsak položaj je držala neverjetno
dolgo, potem pa ga z napenjanjem mišic preobrazila ali malodane razbila.
Uprizoritev je potekala pred črno pobarvanim monolitom – deloma skulpturo,
deloma odrom in deloma abstraktno poslikanim podom. Prepoznati je bilo fragment
iz Scavullovih fotografij za Vogue iz sedemdesetih let, Rodinove Iris in delce
Djagilevega Ruskega baleta. Včasih je bil prehod liričen in gladek, spet drugič
pa skoraj brutalen – Mendieta, Bacon, Polanski? Na koncu pa je Hassabi, vedno
sijoča, dosegla večjo sliko mobilnosti, ki je odražala časovni okvir in sebe
samo. Ta mobilnost ni bila pogojena s kulturnimi dejavniki od zunaj. Njeno
plastičnost so pisale mišice, kosti in misli. Če je torej ta večja slika
stopnjevala telesno moč pred vidnim, je morda tudi pokazala, zakaj je bil ples
za Nietzscheja ključna umetnost. Plesalka ni zaslon, ampak telesni vzrok za
projekcijo podobe. Skoraj tako, kot bi na človeška bitja lahko vplivala čutna
misel.« (Scott Lyall)

Organizacija: Mesto žensk; V sodelovanju:
Plesni Teater Ljubljana, Zavod Emanat.

S podporo: A Space
for Live Art, The Suitcase Fund of New York Live Arts.