Stegn se

»Kaj bi rad za zadnjo
večerjo? Kje bi bil rad pokopan? Kako naj te pokopljejo? Kdo naj pride na tvoj
pogreb? Kdo naj ti prebere pogrebni govor? Katero pesem bi rad slišal na svojem
pogrebu? Katere so tvoje zadnje besede?« To so vprašanja, ki jih Katarina
postavi izbranemu gledalcu, ki ji na koncu tega kratkega pogovora umre v
naročju. Tega seveda nihče v publiki ne verjame, toda v tem prologu ne gre za
to. Gre za idejo smrti – in v to idejo verjamemo vsi. Smrt je globoko intimna
in hkrati skrajno teatralna senzacija. Performans uprizarja oba njena obraza:
intimni spopad umirajočega: “Rekli so mi, da bom šla skozi tri faze: najprej
zanikanje, potem jeza in nazadnje sprejetje,” in smrt kot ultimativni
spektakel, ki ga doživlja tisti, ki jo opazuje od zunaj. Stegn se je predstava, v
kateri moramo vsi odigrati svoje vloge: performer postane truplo, gledalec
postane pogrebec, predstava postane pogreb.

Zamisel
in besedilo: Katarina Stegnar in Bojan Jablanovec; Izvajalka: Katarina Stegnar;
Režija: Bojan Jablanovec; Glasba (po izboru Katarine Stegnar): W. A. Mozart:
Requiem (stavki: Requiem Aeternam, Rex Tremendae, Lacrimosa Dies Illa) in Where
Did You Sleep Last Night (In the Pines) v izvedbi Tomaža Groma; Kostum: Mateja
Benedetti; Lučno oblikovanje: Igor Remeta; Producentka: Špela Trošt;
Produkcija: Via Negativa, serija performansov Via Nova 2010.

Organizacija:
Via Negativa; V sodelovanju: Mesto žensk, Stara mestna elektrarna – Elektro
Ljubljana