Unspool

"V svojih predstavah vedno prevzamem
različne ikonografske osebe, kreature, ki jih
zaznamuje ujetost ali pa so na robu zloma.
To niso liki, ampak osebe, različni vidiki
mene same. Jaz izginem, ko se one pojavijo."
(Anita Ponton)

Izolirana podoba osamljene ženske je središče live-art
performansov, v katerih Anita Ponton obravnava
vprašanja nasilja, moči in tišine.

Unspool (12’): performerka se počasi izvleče izpod
kopice celuloidnega traku pred filmskim platnom.
Odgovarja svoji video dvojnici; dve ženski se razblinjata
druga v drugo, zdi se, da govorita, v resnici pa gre za
posnetek (‘lip synching’). Besede iz hollywoodskih filmov
(Rebecca, Sunset Boulevard, Vrtoglavica, Nevarna
razmerja ...), predelane na zvočnem traku, ves čas nagovarjajo
občinstvo. Glasovi, ki govorijo o nelagodju, samomoru
in norosti, grozijo ženski na odru. Na koncu
performansa spolzi v začetni položaj. Unspool, ki se
spogleduje s film-noir, pripoveduje o prevzemanju oseb
z različnimi vidiki ženskosti, ujetimi v predstave o tem,
kaj pomeni biti ženska. Nominiran za najboljši ženski
performans na Dublin Fringe Festival leta 2003.
Milijana Babić

(Predstava bo izvedena v sklopu filmskega/video programa v torek,
11. oktobra ob 22.10, v Kinodvoru.)