Politike identitet v državotvornem momentu
Izhodišče okrogle mize Politike identitet v državotvornem
momentu je hipoteza o nepomirljivih odnosih med različnimi nivoji družbene
prisotnosti, med razlikami v politični oziroma pravni ter kulturni prisotnosti.
Skupine, na katerih se vprašanja o družbeni vključenosti ali izključenosti
pogosto zaustavijo, so tudi ženske, gejevska in lezbična populacija, starejši,
hendikepirani idr.; njihova pozicija je še posebej diskutabilna v postsocializmu,
v obdobju tako imenovane družbene tranzicije, saj se ob njenem trajanju
kriterij državljanske prisotnosti/odsotnosti šele vzpostavljajo.
Ob tem ne moremo spregledati teoretsko-akcijskih iztočnic politik
identitet, strategij novih družbenih gibanj, saj so se omenjene skupine z njimi
vzpostavile kot merodajni politični akterji. Osrednji princip politike
identitet je (spolna, seksualna, socialna, kulturna) identiteta kot temelj za
radikalno politiko. Nova družbena gibanja so preko politik identitet izzvala
politizacijo kategorij spola, seksualnosti, rase, etnične pripadnosti,
socialnih odnosov, življenjskih stilov in kultur, vsebin, ki so pred njihovo
intervencijo sodile na področje nepolitičnosti in zasebnosti, kar je odprlo
vpogled v mnoge oblike dominacije in izključevanja, v rasizem, seksizem,
homofobijo.
Podoba tranzicijskega obdobja se kaže tudi skozi načine, po
katerih so identitete, ki so jih promovirala nova družbena gibanja, vključene ali izključene iz družbenega prostora. Če se poudarki novih družbenih gibanj v
devetdesetih, v obdobju državotvornega strukturiranja, opuščajo, če identitete,
osredinjene okrog spola, seksualnosti, idr., znova padajo v področje zasebne,
posebne in ne širše družbene, politične relevantnosti, lahko postavimo
naslednjo hipotezo, drugo izhodišče razprave: prisotnost v javnem prostoru še
ne predpostavlja tudi prisotnosti, ki bi vsebovala realno politično moč.
Nataša Velikonja
Koncept: Nataša Velikonja, sodelujejo: dr. Dušan Rutar, dr. Vlasta Jalušić, Tatjana Greif, dr. Tanja Rener, moderatorka: Nataša Sukič
Organizacija: Revija Lesbo in Mesto žensk, s pomočjo: Urad za žensko politiko
Vstop prost