600 let feminizma: Christine de Pizan in danasnji čas
Minilo je šeststo let, odkar je Christine de Pizan,
pisateljica in pesnica poznega srednjega veka, prvič zapisala besedo v zagovor
žensk. Dolga tradicija sovraštva do ženskega spola, ki je v času njenega življenja dosegla enega od vrhuncev, jo je navedla k temu,
da se je odločila spoprijeti z množico stereotipov, predsodkov in zmot. Nemalo
takih zavajajočih prepričanj o ženskah in njihovi domnevno taki-in-taki naravi
prav dobro poznamo še danes... Problem pa seveda ni aktualnost dela Christine
de Pizan, njeno preseganje takratnega časa, moderni duh argumentacije in osupljiva
podobnost s sodobnimi feminističnimi besedili. Problem je, prav nasprotno,
vztrajnost zmotnih sodb in skorajda neverjetna podobnost mizoginije, s katero
se srečujemo danes, z mizoginijo, s katero se je morala soočiti naša velika
prednica... Knjiga o Mestu dam iz daljnega leta 1405 upravičeno velja, kljub
zavezanosti takratnemu času, za prvo temeljo delo feministične misli, za tisti
začetek in izvir, h kateremu se moramo znati vrniti in se vedno znova vračati —
prav zato, da bi lahko spoznali, kako temeljito je feministična teorija zmožna
omajati celotno zgradbo zahodne filozofske tradicije ... Knjiga o Mestu dam ni ostala začetno
feministično delo, ki mu ne bi sledila druga: dela Mary Wollstonecraft,
Virginie Woolf, Simone de Beauvoir, ki predejo rdečo nit trdnega jedra tistega,
čemur lahko danes rečemo ‘feministična teorija’.
Okrogla miza je namenjena širši predstavitvi dela Christine
de Pizan, ki je izšla v novi knjižni zbirki feministične revije Delta. Sledil
ji bo poglavitni feministični manifest našega stoletja, knjiga Drugi spol
Simone de Beauvoir, ki je v pripravi.
Sodelujejo: Eva D. Bahovec, Zalka Drglin,
Tatjana Jurkovič, Boris A. Novak, Miha Pintarič, Valerija Vendramin.
Organizacija v sodelovanju: revija Delta.